Španija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Španiji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 46,7 | 46,8 | 46,7 | 46,7 | 46,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 93++ | 94 | 93 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.313,8 | 1.270,0 | 1.235,0 | 1.203,7 | 1.161,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 28.105 | 27.163 | 26.425 | 25.779 | 24.891 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.806,7 | 1.783,7 | 1.731,5 | 1.572,5 | 1.603,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 38.651 | 38.150 | 37.047 | 33.677 | 34.376 |
| Rast BDP (v %): | 2,0 | 2,1 | 2,1 | 2,4 | 2,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 11,9 | 13,2 | 14,2 | 15,2 | 17,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,5 | 1,0 | 0,8 | 1,7 | 2,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -353,9 | -338,7 | -329,8 | -319,9 | -303,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 311,7 | 299,6 | 291,4 | 290,7 | 281,0 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,2 | 2,7 | 1,8 | 2,2 | 5,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,2 | 2,1 | 0,7 | 3,3 | 6,6 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 46,0 | 29,6 | 35,1 | 41,6 | 22,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | / | 581,6+ | 552,5 | 554,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | / | 519,8+ | 542,1 | 504,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 27 | 27 | 28 | 28 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 30 | 30 | 28 | 32 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v Španiji je konec leta 2019 znašala 1.877 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa 1.050 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,2 | 1,9 | 1,8 | 1,7 |
| Rast javne potrošnje | 2,3 | 1,9 | 1,5 | 1,4 |
| Rast investicij | 2,6 | 3,0 | 3,2 | 3,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Izvoz blaga je v letu 2018 znašal 282,3 mlrd EUR, uvoz pa 311,5 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 29,2 mlrd EUR, kar predstavlja 2,4 % BDP. Največ je Španija v letu 2018 izvažala vozila, mineralna goriva, strojno premo, električno in elektronsko opremo ter plastiko. Glavni izvozni trg v letu 2018 je bila Francija (15,3 % od celotnega izvoza). Sledijo Nemčija, Italija, Portugalska in Združeno kraljestvo. Največ je Španija v letu 2018 uvažala mineralna goriva, vozila, strojno, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke. Največ so v letu 2018 uvozili iz Nemčije (13,8 % od celotnega uvoza), Francije, Kitajske, Italije in Nizozemske.
Španija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 14,6 | Vozila | 17,0 |
| Vozila | 12,8 | Mineralna goriva, olja | 7,8 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,3 |
| Električna in elektronska oprema | 7,7 | Električna in elektronska oprema | 5,7 |
| Farmacevtski izdelki | 4,2 | Plastika in plastični izdelki | 3,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 13,8 | Francija | 15,3 |
| Francija | 11,6 | Nemčija | 10,9 |
| Kitajska | 6,9 | Italija | 7,8 |
| Italija | 6,7 | Portugalska | 7,3 |
| Nizozemska | 5,1 | Združeno kraljestvo | 6,7 |
| Slovenija (57. mesto) | 0,2 | Slovenija (53. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Španiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 168,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Francija in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 29.486,9 |
| Francija | 27.721,1 |
| Nemčija | 26.000,2 |
| Združeno kraljestvo | 17.439,0 |
| Japonska | 7.908,5 |
| Druge države | 60.042,8 |
| Skupaj | 168.598,6 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 17.974,3 |
| Obnovljivi viri energije | 13.662,1 |
| Transport | 12.307,0 |
| Komunikacije | 11.559,0 |
| Finančne storitve | 10.729,6 |
| Drugi sektorji | 102.366,5 |
| Skupaj | 168.598,6 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| SEAT (Sociedad Esp.de Automoviles de Turismo) | 5.697,8 |
| Amazon.com | 1.213,2 |
| Banco Pichincha | 716,3 |
| Enel Green Power Espana | 685,2 |
| Lidl | 471,7 |
| Nestle | 457,7 |
| IKEA | 440,8 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
