Srbija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Srbiji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 6,9 6,9 6,9 7,0 7,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 80 80
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 54,7 49,9 46,5 46,0 42,9
 BDP per capita (v EUR): 7.952 7.230 6.698 6.600 6.146
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 127,5 117,3 116,5 118,3 105,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 18.524 16.979 16.794 16.988 15.155
 Rast BDP (v %): 4,5 5,0 -1,0 4,2 4,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 12,7 13,0 13,3 10,9 13,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,4 2,2 1,7 1,9 2,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -24,5 -21,2 -19,8 -22,0 -20,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 18,0 15,2 14,9 16,4 15,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 12,4 6,5 -4,6 10,1 7,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 11,2 6,6 -3,9 11,4 10,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 3,3 3,3 3,0 3,8 3,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 602,3+ 979,7 970,1 898,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 444,9+ 576,0 636,1 626,6
Stopnja tveganja države (op): / 46 48 45 45
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / 44 48 43

 

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2021 (posodobljeno oktober 2021).
(/)  Podatek ni na voljo. 

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2021.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna bruto mesečna plača v Srbiji v letu 2021 znaša 32.126 RSD, kar je približno 274 EUR.

Povprečna mesečna bruto plača je v novembru 2020 znašala 60.926 RSD ali približno 520 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021* 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje -0,6 4,5 3,5 2,9
Rast javne potrošnje 1,9 3,0 2,7 3,7
Rast investicij -7,9 14,0 8,5 6,6


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2021.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Srbija je v letu 2020 izvozila za 14,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 19,8 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal  -4,9 mlrd EUR. Največ je Srbija v letu 2020 uvažala blago široke potrošnje, stroje, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter plastiko. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, od koder so v letu 2020 uvozili za 13,6 % od celotnega uvoza. Največ je v letu 2020 Srbija izvažala električno, elektronsko in strojno opremo, plastiko, gumo, izdelke iz gume in vozila. Največ so v letu 2020 izvozili v Nemčijo, 12,9 % celotnega izvoza. Sledijo Italija, BIH, Romunija in Rusija.
 

Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Ostalo blago 12,8 Električna in elektronska oprema 15,7
Stroji, jedrski reaktorji 10,4 Stroji, jedrski reaktorji 7,7
Električna in elektronska oprema 9,8 Plastika in plastični izdelki 5,2
Mineralna goriva, olja 7,4 Guma in izdelki iz gume 4,6
Plastika in plastični izdelki 5,7 Vozila 4,1
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 13,6 Nemčija 12,9
Kitajska 12,4 Italija 8,4
Italija 8,4 Bosna in Hercegovina 7,0
Rusija 6,1 Romunija 6,5
Madžarska 5,0 Rusija 4,7
Slovenija (9. mesto) 2,8 Slovenija (13. mesto) 3,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2018 znašale 33,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 11,1 %. Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2018 znašale 3,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 9,7 %.
 

 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.


 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 46,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Italija 6.839,4
ZDA 3.599,3
Nemčija 3.540,2
Kitajska 2.967,1
Avstrija 2.796,4
Druge države 26.378,5
Skupaj 46.120,6
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 12.250,7
Obnovljivi viri energije 5.851,8
Avtomobilski deli 2.426,5
Hrana in pijače 2.028,0
Kovine 2.013,7
Drugi sektorji 21.550,0
Skupaj 46.120,6
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Gazprom 2.879,0
Globe Trade Centre (GTC) 779,4
Big Cee 706,7
Aviv Arlon (Aviv Octif) 352,0
EFG Eurobank Ergasias 216,8
Yura Corporation (Sewon ECS) 175,7
Gorenje 173,5

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo