Srbija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Srbiji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,9 | 7,0 | 7,0 | 7,0 | 7,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 81++ | 80 | 81 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 48,4 | 45,5 | 42,8 | 39,3 | 36,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 6.967 | 6.537 | 6.119 | 5.600 | 5.186 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 108,8 | 105,4 | 101,0 | 99,9 | 97,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 15.672 | 15.126 | 14.449 | 14.223 | 13.872 |
| Rast BDP (v %): | 3,3 | 3,4 | 4,4 | 2,0 | 3,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 11,6 | 12,1 | 12,8 | 13,5 | 15,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 2,4 | 2,0 | 3,2 | 1,2 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -21,9 | -21,4 | -20,4 | -18,1 | -15,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 16,7 | 16,3 | 15,6 | 14,1 | 12,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 8,0 | 7,2 | 9,0 | 8,2 | 11,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 7,0 | 8,4 | 8,5 | 11,1 | 6,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 2,8 | 2,7 | 2,5 | 2,6 | 2,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 316,1+ | 898,0 | 843,0 | 808,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 215,0+ | 626,6 | 500,7 | 438,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 45 | 45 | 44 | 44 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 48 | 43 | 47 | 54 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) PPodatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, julij 2019.
BDP in struktura potrošnje
BDP je v letu 2018 zrasel za 4,4 % in dosegel 42,8 mlrd EUR. Za leto 2019 napovedujejo analitiki 3,4 % rast BDP, v letih 2020 in 2021 pa 3,3 % in 3,5 rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,2 | 3,0 | 3,6 | 4,0 |
| Rast javne potrošnje | 3,9 | 4,0 | 4,0 | 3,7 |
| Rast investicij | 12,0 | 7,0 | 6,0 | 5,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Srbija je v letu 2018 izvozila za 15,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 20,4 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 4,8 mlrd EUR, kar predstavlja 11,2 % BDP. Največ je Srbija v letu 2018 uvažala blago široke potrošnje, mineralna goriva, električno, elektronsko in in strojno opremo ter vozila. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, od koder so v letu 2018 uvozili za 13,4 % od celotnega uvoza. Največ je v letu 2018 Srbija izvažala električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, železo in jeklo ter plastiko. Največ so izvozili v Italijo, 12,3 % celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, BIH, Romunija in Rusija.
Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Blago široke potrošnje | 11,7 | Električna in elektronska oprema | 13,5 |
| Mineralna goriva, olja | 11,6 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,0 |
| Električna in elektronska oprema | 9,5 | Vozila | 6,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,8 | Železo in jeklo | 5,4 |
| Vozila | 7,2 | Plastika in plastični izdelki | 5,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 13,4 | Italija | 12,3 |
| Italija | 9,4 | Nemčija | 11,9 |
| Kitajska | 8,4 | BIH | 7,9 |
| Rusija | 7,9 | Romunija | 5,9 |
| Madžarska | 4,8 | Rusija | 5,3 |
| Slovenija (13. mesto) | 2,6 | Slovenija (10. mesto) | 3,5 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2017 znašale 33,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 8,4 %. Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2017 znašale 3,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 8,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 42,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Rusija in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 6.618,5 |
| Rusija | 4.519,0 |
| ZDA | 3.308,6 |
| Nemčija | 3.065,6 |
| Avstrija | 2.665,4 |
| Druge države | 21.896,0 |
| Skupaj | 42.073,0 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 11.264,9 |
| Obnovljivi viri energije | 5.646,1 |
| Avtomobilski deli | 1.832,9 |
| Hrana in tobak | 1.750,1 |
| Finančne storitve | 1.686,1 |
| Drugi sektorji | 19.892,7 |
| Skupaj | 42.073,0 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Gazprom | 2.805,6 |
| Big Cee | 728,5 |
| Globe Trade Centre (GTC) | 691,3 |
| Aviv Arlon (Aviv Octif) | 356,3 |
| EFG Eurobank Ergasias | 211,3 |
| Gorenje | 169,0 |
| Yura Corporation (Sewon ECS) | 165,2 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo