Srbija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Srbiji

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 6,9 6,9 7,0 7,0 7,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 80++ 80 80
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 47,2 46,2 46,8 42,9 39,0
 BDP per capita (v EUR): 6.834 6.664 6.720 6.138 5.561
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 124,3 115,5 116,3 104,1 101,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 17.996 16.656 16.577 14.877 14.501
 Rast BDP (v %): 7,5 -3,0 4,2 4,4 2,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 13,0 13,4 10,9 13,3 14,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,9 1,4 1,9 2,0 3,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -25,7 -23,4 -22,7 -20,5 -18,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 19,2 17,2 17,2 15,2 14,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 7,9 8,3 6,6 8,2 9,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 6,9 7,2 6,8 10,8 10,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 3,6 3,6 3,3 3,5 2,6
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 314,8+ 970,1 898,0 842,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 184,7+ 636,1 626,6 500,9
Stopnja tveganja države (op): / 44 45 45 44
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 44 48 43 47

 

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*)   EIU/IMF napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2020).
(/)    Podatek ni na voljo. 

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, julij 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača v Srbiji je konec leta 2019 znašala 484,30 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa 308 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 4,2 -4,1 6,1
Rast javne potrošnje 3,2 -4,2 6,8
Rast investicij 16,4 -13,5 19,4


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, maj 2020.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Srbija je v letu 2019 izvozila za 17,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 22,7 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal  -5,5 mlrd EUR. Največ je Srbija v letu 2019 uvažala blago široke potrošnje, mineralna goriva, električno, elektronsko in strojno opremo ter vozila. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, od koder so v letu 2019 uvozili za 13 % od celotnega uvoza. Največ je v letu 2019 Srbija izvažala električno, elektronsko in strojno opremo, plastiko, gumo, izdelke iz gume in vozila. Največ so v letu 2019 izvozili v Nemčijo, 12,7 % celotnega izvoza. Sledijo Italija, BIH, Romunija in Rusija.
 

Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Ostalo blago 11,2 Električna in elektronska oprema 15,2
Mineralna goriva, olja 10,3 Stroji, jedrski reaktorji 7,6
Električna in elektronska oprema 9,4 Plastika in plastični izdelki 4,9
Stroji, jedrski reaktorji 8,7 Guma in izdelki iz gume 4,9
Vozila 6,1 Vozila 4,9
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 13,0 Nemčija 12,7
Kitajska 9,4 Italija 10,1
Rusija 9,3 Bosna in Hercegovina 7,6
Italija 8,7 Romunija 5,8
Madžarska 4,3 Rusija 5,0
Slovenija (13. mesto) 2,4 Slovenija (10. mesto) 3,3


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2017 znašale 33,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 8,4 %. Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2017 znašale 3,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 8,3 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 42,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Rusija in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.


 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 6.618,5
Rusija 4.519,0
ZDA 3.308,6
Nemčija 3.065,6
Avstrija 2.665,4
Druge države 21.896,0
Skupaj 42.073,0
 

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 11.264,9
Obnovljivi viri energije 5.646,1
Avtomobilski deli 1.832,9
Hrana in tobak 1.750,1
Finančne storitve 1.686,1
Drugi sektorji 19.892,7
Skupaj 42.073,0
 

 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Gazprom 2.805,6
Big Cee 728,5
Globe Trade Centre (GTC) 691,3
Aviv Arlon (Aviv Octif) 356,3
EFG Eurobank Ergasias 211,3
Gorenje 169,0
Yura Corporation (Sewon ECS) 165,2
 


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo