Srbija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Srbiji
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,9 | 7,0 | 7,0 | 7,0 | 7,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 81++ | 80 | 81 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 48,4 | 45,5 | 42,8 | 39,3 | 36,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 6.967 | 6.537 | 6.119 | 5.600 | 5.186 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 108,8 | 105,4 | 101,0 | 99,9 | 97,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 15.672 | 15.126 | 14.449 | 14.223 | 13.872 |
| Rast BDP (v %): | 3,3 | 3,4 | 4,4 | 2,0 | 3,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 11,6 | 12,1 | 12,8 | 13,5 | 15,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 2,4 | 2,0 | 3,2 | 1,2 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -21,9 | -21,4 | -20,4 | -18,1 | -15,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 16,7 | 16,3 | 15,6 | 14,1 | 12,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 8,0 | 7,2 | 9,0 | 8,2 | 11,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 7,0 | 8,4 | 8,5 | 11,1 | 6,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 2,8 | 2,7 | 2,5 | 2,6 | 2,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 67,3+ | 901,0 | 843,0 | 808,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 47,9+ | 626,6 | 500,7 | 438,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 45 | 45 | 44 | 44 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 48 | 43 | 47 | 54 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno april 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, april 2019.
BDP in struktura potrošnje
BDP je v letu 2018 zrasel za 4,4 % in dosegel 42,8 mlrd EUR. Za leto 2019 napovedujejo analitiki 3,4 % rast BDP, v letih 2020 in 2021 pa 3,3 % in 3,5 rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,2 | 3,0 | 3,6 | 4,0 |
| Rast javne potrošnje | 3,9 | 4,0 | 4,0 | 3,7 |
| Rast investicij | 12,0 | 7,0 | 6,0 | 5,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Srbija je v letu 2017 izvozila za 14,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 18,1 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 4 mlrd EUR, kar predstavlja 10,8 % BDP. Največ je Srbija v letu 2017 uvažala blago široke potrošnje, mineralna goriva, strojno, električno in elektronsko opremo ter vozila. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, od koder so v letu 2017 uvozili za 12,7 % od celotnega uvoza. Največ je v letu 2017 Srbija izvažala električno in elektronsko opremo, vozila, strojno opremo, plastiko ter gumarske izdelke. Največ so izvozili v Italijo, 13,2 % celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, BIH, Rusija in Črna gora.
Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2017 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Blago široke potrošnje | 14,8 | Električna in elektronska oprema | 12,6 |
| Mineralna goriva, olja | 10,4 | Vozila | 8,3 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 6,7 |
| Električna in elektronska oprema | 8,2 | Plastika in plastični izdelki | 4,9 |
| Vozila | 7,4 | Gumarski izdelki | 4,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2017 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2017 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 12,7 | Italija | 13,2 |
| Italija | 10,1 | Nemčija | 12,6 |
| Kitajska | 8,2 | BIH | 8,0 |
| Rusija | 7,2 | Rusija | 5,9 |
| Madžarska | 4,8 | Črna gora | 4,8 |
| Slovenija (11. mesto) | 2,7 | Slovenija (11. mesto) | 3,3 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2016 znašale 987,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala 6,9%. Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2016 znašale 614,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 3,6%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 39,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Rusija in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in OVE.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 6.260,5 |
| Rusija | 4.523,7 |
| ZDA | 3.465,3 |
| Avstrija | 2.813,6 |
| Nemčija | 2.196,1 |
| Druge države | 20.181,2 |
| Skupaj | 39.440,2 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 11.224,2 |
| Obnovljivi viri energije | 5.183,0 |
| Finančne storitve | 1.989,2 |
| Hrana in tobak | 1.673,3 |
| Avtomobilski deli | 1.617,0 |
| Drugi sektorji | 17.753,3 |
| Skupaj | 39.440,2 |
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo