Srbija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Srbiji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018
| 2022* | 2021* | 2020 | 2019 | 2018 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,9 | 6,9 | 6,9 | 7,0 | 7,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 80 | 80 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 54,7 | 49,9 | 46,5 | 46,0 | 42,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 7.952 | 7.230 | 6.698 | 6.600 | 6.146 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 127,5 | 117,3 | 116,5 | 118,3 | 105,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 18.524 | 16.979 | 16.794 | 16.988 | 15.155 |
| Rast BDP (v %): | 4,5 | 5,0 | -1,0 | 4,2 | 4,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 12,7 | 13,0 | 13,3 | 10,9 | 13,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,4 | 2,2 | 1,7 | 1,9 | 2,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -24,5 | -21,2 | -19,8 | -22,0 | -20,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 18,0 | 15,2 | 14,9 | 16,4 | 15,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 12,4 | 6,5 | -4,6 | 10,1 | 7,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 11,2 | 6,6 | -3,9 | 11,4 | 10,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 3,3 | 3,3 | 3,0 | 3,8 | 3,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 602,3+ | 979,7 | 970,1 | 898,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 444,9+ | 576,0 | 636,1 | 626,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 46 | 48 | 45 | 45 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | 44 | 48 | 43 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2021 (posodobljeno oktober 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2021.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Srbiji v letu 2021 znaša 32.126 RSD, kar je približno 274 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača je v novembru 2020 znašala 60.926 RSD ali približno 520 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2020 | 2021* | 2022* | 2023* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -0,6 | 4,5 | 3,5 | 2,9 |
| Rast javne potrošnje | 1,9 | 3,0 | 2,7 | 3,7 |
| Rast investicij | -7,9 | 14,0 | 8,5 | 6,6 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2021.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Srbija je v letu 2020 izvozila za 14,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 19,8 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -4,9 mlrd EUR. Največ je Srbija v letu 2020 uvažala blago široke potrošnje, stroje, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter plastiko. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, od koder so v letu 2020 uvozili za 13,6 % od celotnega uvoza. Največ je v letu 2020 Srbija izvažala električno, elektronsko in strojno opremo, plastiko, gumo, izdelke iz gume in vozila. Največ so v letu 2020 izvozili v Nemčijo, 12,9 % celotnega izvoza. Sledijo Italija, BIH, Romunija in Rusija.
Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Ostalo blago | 12,8 | Električna in elektronska oprema | 15,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,7 |
| Električna in elektronska oprema | 9,8 | Plastika in plastični izdelki | 5,2 |
| Mineralna goriva, olja | 7,4 | Guma in izdelki iz gume | 4,6 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,7 | Vozila | 4,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 13,6 | Nemčija | 12,9 |
| Kitajska | 12,4 | Italija | 8,4 |
| Italija | 8,4 | Bosna in Hercegovina | 7,0 |
| Rusija | 6,1 | Romunija | 6,5 |
| Madžarska | 5,0 | Rusija | 4,7 |
| Slovenija (9. mesto) | 2,8 | Slovenija (13. mesto) | 3,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2018 znašale 33,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 11,1 %. Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2018 znašale 3,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 9,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 46,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 6.839,4 |
| ZDA | 3.599,3 |
| Nemčija | 3.540,2 |
| Kitajska | 2.967,1 |
| Avstrija | 2.796,4 |
| Druge države | 26.378,5 |
| Skupaj | 46.120,6 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 12.250,7 |
| Obnovljivi viri energije | 5.851,8 |
| Avtomobilski deli | 2.426,5 |
| Hrana in pijače | 2.028,0 |
| Kovine | 2.013,7 |
| Drugi sektorji | 21.550,0 |
| Skupaj | 46.120,6 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Gazprom | 2.879,0 |
| Globe Trade Centre (GTC) | 779,4 |
| Big Cee | 706,7 |
| Aviv Arlon (Aviv Octif) | 352,0 |
| EFG Eurobank Ergasias | 216,8 |
| Yura Corporation (Sewon ECS) | 175,7 |
| Gorenje | 173,5 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
