Srbija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Srbiji

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 6,9 7,0 7,0 7,0 7,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 80 80 81
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 46,2 42,7 42,8 39,3 36,6
 BDP per capita (v EUR): 6.660 6.141 6.123 5.600 5.186
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 111,5 108,6 104,3 102,1 99,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 16.090 15.622 14.932 14.543 14.068
 Rast BDP (v %): 3,3 3,0 4,3 2,0 3,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 11,5 11,8 12,7 13,5 15,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,2 2,1 2,0 3,2 1,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -21,9 -21,4 -20,5 -18,1 -15,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 16,7 16,2 15,2 14,1 12,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 7,5 7,1 8,9 8,2 11,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,0 8,6 11,1 11,1 6,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 3,2 3,2 3,5 2,6 2,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 647,3+ 898,0 843,0 808,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 419,9+ 626,6 500,7 438,3
Stopnja tveganja države (op): / 45 45 44 44
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / 48 43 47 54


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   PPodatki se nanašajo na obdobje jan-avg (posodobljeno nov 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, november 2019.


BDP in struktura potrošnje

BDP je v letu 2018 zrasel za 4,3 %. Za leto 2019 napovedujejo EIU analitiki 3 %, v letih 2020 in 2021 pa 3,3 % in 3,5 rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 3,3 3,0 3,6 4,0
Rast javne potrošnje 3,9 4,0 4,0 3,7
Rast investicij 9,2 7,0 6,0 5,0


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2019.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Srbija je v letu 2018 izvozila za 15,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 20,4 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal  4,8 mlrd EUR, kar predstavlja 11,2 % BDP. Največ je Srbija v letu 2018 uvažala blago široke potrošnje, mineralna goriva, električno, elektronsko  in in strojno opremo ter vozila. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, od koder so v letu 2018 uvozili za 13,4 % od celotnega uvoza. Največ je v letu 2018 Srbija izvažala električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, železo in jeklo ter plastiko. Največ so izvozili v Italijo, 12,3 % celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, BIH, Romunija in Rusija.
 

Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Blago široke potrošnje 11,7 Električna in elektronska oprema 13,5
Mineralna goriva, olja 11,6 Stroji, jedrski reaktorji 7,0
Električna in elektronska oprema 9,5 Vozila 6,6
Stroji, jedrski reaktorji 8,8 Železo in jeklo 5,4
Vozila 7,2 Plastika in plastični izdelki 5,0
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 13,4 Italija 12,3
Italija 9,4 Nemčija 11,9
Kitajska 8,4 BIH 7,9
Rusija 7,9 Romunija 5,9
Madžarska 4,8 Rusija 5,3
Slovenija (13. mesto) 2,6 Slovenija (10. mesto) 3,5


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2017 znašale 33,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 8,4 %. Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2017 znašale 3,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 8,3 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 42,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Rusija in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.


 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 6.618,5
Rusija 4.519,0
ZDA 3.308,6
Nemčija 3.065,6
Avstrija 2.665,4
Druge države 21.896,0
Skupaj 42.073,0
 

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 11.264,9
Obnovljivi viri energije 5.646,1
Avtomobilski deli 1.832,9
Hrana in tobak 1.750,1
Finančne storitve 1.686,1
Drugi sektorji 19.892,7
Skupaj 42.073,0
 

 

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Gazprom 2.805,6
Big Cee 728,5
Globe Trade Centre (GTC) 691,3
Aviv Arlon (Aviv Octif) 356,3
EFG Eurobank Ergasias 211,3
Gorenje 169,0
Yura Corporation (Sewon ECS) 165,2
 


Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo