Švedska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Švedski

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2022* 2021* 2020 2019 2018
 Število prebivalcev (v mio): 10,3 10,2 10,1 10,1 10,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 25 25
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 557,9 507,6 465,0 474,7 470,8
 BDP per capita (v EUR): 54.414 49.822 45.940 47.219 47.165
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 531,0 495,5 506,2 520,7 476,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 51.798 48.627 50.018 51.797 47.739
 Rast BDP (v %): 2,6 2,3 -3,0 1,4 2,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,7 8,4 8,3 6,8 6,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,4 1,3 0,5 1,8 2,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -147,8 -135,0 -125,7 -141,2 -143,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 164,4 152,6 144,0 157,4 153,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,4 4,1 -6,2 3,7 4,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,4 4,5 -7,1 1,3 4,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 12,2 2,2 -4,6 15,0 -0,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 30,2+ 336,1 362,4 357,9
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 15,9+ 172,8 167,4 187,6
Stopnja tveganja države (op): / 16 18 16 15
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / 10 12 10


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*)   EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno april 2021).
(/) Podatek ni na voljo. 

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2021.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Švedska nima zakonsko predpisane minimalne plače. V letu 2020 je povprečna bruto mesečna plača znašala 3.194 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2020 2021* 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje -4,6 3,8 2,6 1,8
Rast javne potrošnje 0,1 2,0 1,4 0,5
Rast investicij -2,5 1,4 3,6 3,2


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2021.


 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Švedska je v letu 2019 uvozila za 140,7 mlrd EUR blaga, izvozila pa za 154,9 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 14,2 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi. Največ so v letu 2019 izvozili na Norveško (10,6 % od celotnega izvoza). Sledijo Nemčija, ZDA, Finska in Danska. Največ so izvozili strojev, vozil, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter farmacevtskih izdelkov. Največ so uvažali strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter plastiko. Največ so v letu 2019 uvozili iz Nemčije (17,9 % od celotnega uvoza). Sledijo, Nizozemska, Norveška, Danska in Kitajska.
 

 

Švedska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 13,4 Stroji, jedrski reaktorji 16,0
Električna in elektronska oprema 12,1 Vozila 14,9
Vozila 11,8 Električna in elektronska oprema 8,9
Mineralna goriva, olja 10,5 Mineralna goriva, olja 6,8
Plastika in plastični izdelki 3,6 Farmacevtski izdelki 6,4
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 17,9 Norveška 10,6
Nizozemska 9,4 Nemčija 10,3
Norveška 8,3 ZDA 7,6
Danska 6,6 Finska 7,1
Kitajska 6,0 Danska 6,9
Slovenija (41. mesto) 0,2 Slovenija (54. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Švedskem so v letu 2018 znašale 273,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 0,8 %. Celotne izhodne TNI Švedske so v letu 2018 znašale 314,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 1,1 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Švedskem 2018 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2020.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 33,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Finska. Največ investicij je na področju transporta in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 6.925,4
Nemčija 5.295,3
Finska 4.946,9
Združeno kraljestvo 3.008,2
Danska 2.009,2
Druge države 11.670,7
Skupaj 33.855,7
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Transport 3.452,9
Komunikacije 3.389,8
Progr. opr. in IT storitve 2.199,2
Finančne storitve 2.095,1
Farmacija 1.902,5
Drugi sektorji 20.816,5
Skupaj 33.855,7
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
E.On 1.792,1
Outokumpu 1.154,4
Stora Enso 936,9
AstraZeneca 648,5
Fortum 558,3
ProLogis 348,7
DHL Express 335,3

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo