Švedska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Švedski

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 10,2 10,1 10,1 10,0 9,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 25++ 25 25
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 496,0 476,4 469,2 471,4 478,5
 BDP per capita (v EUR): 48.686 47.061 46.668 47.224 48.280
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 515,3 511,5 501,7 459,4 461,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 50.584 50.538 49.904 46.022 46.587
 Rast BDP (v %): 1,5 1,1 1,2 2,3 2,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,1 7,4 6,7 6,3 6,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,7 1,4 1,8 2,0 1,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -148,8 -144,0 -141,3 -143,7 -136,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 162,0 156,4 153,5 151,0 146,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,1 2,1 4,8 3,3 4,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 1,9 2,2 2,3 3,7 5,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 4,7 1,9 8,8 7,6 21,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / / 362,1+ 357,9 331,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / / 166,3+ 187,6 209,9
Stopnja tveganja države (op): / 16 16 15 15
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / 10 12 10 9


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*)   EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno marec 2020).
(/)    Podatek ni na voljo. 

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Švedska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Povprečna bruto urna postavka je v letu 2019 znašala 16,64 EUR, kar znaša približno 2.929 EUR bruto na mesec.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 1,0 1,2 1,5 1,7
Rast javne potrošnje 0,4 1,0 0,6 0,8
Rast investicij -1,0 1,2 2,0 3,6


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Švedska je v letu 2018 uvozila za 138,4 mlrd EUR blaga, izvozila pa za 148 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 9,6 mlrd EUR, ali 2,1 % BDP presežka v blagovni menjavi. Največ so v letu 2018 izvozili v Nemčijo (10,6 % od celotnega izvoza). Sledijo Norveška, Danska, Finska in ZDA. Največ so izvozili strojev, vozil, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter papirja in kartona. Največ so uvažali strojno opremo, mineralna goriva, vozila, električno in elektronsko opremo, ter blago široke potrošnje. Največ so v letu 2018 uvozili iz Nemčije (17,9 % od celotnega uvoza). Sledijo, Nizozemska, Norveška, Danska in Združeno kraljestvo.
 

 

Švedska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 12,6 Stroji, jedrski reaktorji 15,3
Mineralna goriva, olja 11,9 Vozila 14,2
Vozila 11,3 Električna in elektronska oprema 8,8
Električna in elektronska oprema 11,3 Mineralna goriva, olja 7,5
Blago široke potrošnje 4,9 Papir in karton 5,4
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 17,9 Nemčija 10,6
Nizozemska 9,4 Norveška 10,4
Norveška 8,6 Danska 6,9
Danska 7,1 Finska 6,9
Združeno kraljestvo 5,0 ZDA 6,4
Slovenija (43. mesto) 0,2 Slovenija (57. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Švedskem so v letu 2016 znašale 261,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -9,5%. Celotne izhodne TNI Švedske so v letu 2016 znašale 341,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -4,9%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Švedskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Finska. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 6.581,7
Nemčija 4.871,3
Finska 4.621,6
Združeno kraljestvo 2.909,9
Kitajska 2.009,2
Druge države 12.563,1
Skupaj 32.019,8
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 3.033,9
Transport 2.284,4
Progr. opr. in IT storitve 2.065,0
Finančne storitve 2.043,5
Farmacija 1.845,0
Drugi sektorji 20.748,4
Skupaj 32.019,8


Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
E.On 1.770,9
Volvo Automotive (Volvo Cars) 1.263,2
Outokumpu 1.125,0
Stora Enso 912,8
AstraZeneca 625,4
Fortum 544,1
ProLogis 339,8

  

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo