Švedska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Švedski

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

	2020*	2019*	2018	2017	2016
Število prebivalcev (v mio):	10,1	10,1	10,0	9,9	9,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²):	/	/	24⁺⁺	25	24
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah):	522,5	489,9	465,9	474,2	460,6
BDP per capita (v EUR):	51.616	48.731	46.673	47.846	46.828
BDP (PPP, v mlrd EUR):	473,5	465,3	453,8	457,5	438,0
BDP per capita (PPP, v EUR):	46.785	46.286	45.459	46.168	44.523
Rast BDP (v %):	1,8	1,6	2,3	2,4	2,5
Stopnja nezaposlenosti (v %):	6,2	6,0	6,3	6,7	6,9
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %):	1,7	1,7	2,0	1,8	1,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR):	-146,3	-141,3	-138,4	-135,6	-126,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ):	157,1	152,9	148,0	146,5	137,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %):	1,8	1,9	2,5	3,7	2,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %):	2,3	2,0	2,6	5,2	3,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR):	6,2	9,6	11,7	27,9	7,1
Slovenski izvoz (v mio EUR):	/	33,5⁺	358,1	332,2	285,4
Slovenski uvoz (v mio EUR):	/	16,7⁺	187,3⁺	211,1	156,7
Stopnja tveganja države (op):	/	15	15	15	15
Razred tveganja (op):	/	A	A	A	A
Enostavnost poslovanja**:	/	12	10	9	9

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno april 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2014

Vir: EIU; Factiva, april 2019.

BDP in struktura potrošnje

BDP je v letu 2018 zrasel za 2,3 %. V letu 2019 je napovedana 1,6 % rast BDP, v letih 2020 in 2021 pa naj bi BDP zrasel za 1,8 % in 2,1 %.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

	2018	2019*	2020*	2021*
Rast zasebne potrošnje	1,5	1,7	1,9	1,7
Rast javne potrošnje	0,9	1,0	1,6	1,1
Rast investicij	4,7	2,6	3,1	3,5

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

Zunanja trgovina

Gibanje izvoza in uvoza

Švedska ima zelo odprto gospodarstvo. Švedska je v letu 2017 uvozila za 135,6 mlrd EUR blaga, izvozila pa za 146,5 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 11 mlrd EUR, ali 2,3 % BDP presežka v blagovni menjavi. Največ so v letu 2017 izvozili v Nemčijo (10,7 % od celotnega izvoza). Sledijo Norveška, Finska, Danska in ZDA. Največ so izvozili strojev, vozil, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter papirja in kartona. Največ so uvažali strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter blago široke potrošnje. Največ so v letu 2017 uvozili iz Nemčije (18,7 % od celotnega uvoza). Sledijo, Nizozemska, Norveška, Danska in Združeno kraljestvo.

Švedska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017	% od celote	Glavne izvozne blagovne skupine 2017	% od celote
Stroji, jedrski reaktorji	12,5	Stroji, jedrski reaktorji	15,3
Vozila	12,3	Vozila	13,6
Električna in elektronska oprema	11,5	Električna in elektronska oprema	9,5
Mineralna goriva, olja	10,1	Mineralna goriva, olja	6,4
Blago široke potrošnje	5,2	Papir in karton	5,6

Vodilni uvozni trgi 2017	% od celote	Vodilni izvozni trgi 2017	% od celote
Nemčija	18,7	Nemčija	10,7
Nizozemska	8,9	Norveška	10,1
Norveška	8,1	Finska	6,9
Danska	7,2	Danska	6,8
Združeno kraljestvo	5,2	ZDA	6,6
Slovenija (42. mesto)	0,2	Slovenija (59. mesto)	0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

Tuje neposredne investicije

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Švedskem so v letu 2016 znašale 261,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -9,5%. Celotne izhodne TNI Švedske so v letu 2016 znašale 341,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -4,9%.

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Švedskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, september 2018.

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Finska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica	Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA	6.886,1
Finska	4.709,6
Nemčija	3.723,4
Združeno kraljestvo	3.335,6
Kitajska	2.097,5
Druge države	11.208,4
Skupaj	31.960,8

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018

Panoga	Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije	3.584,2
Transport	2.410,1
Finančne storitve	2.285,2
Progr. opr. in IT storitve	2.284,7
Farmacija	1.859,3
Drugi sektorji	19.537,5
Skupaj	31.960,8

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2018

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo