Švedska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Švedski

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016

	2020*	2019*	2018	2017	2016
Število prebivalcev (v mio):	10,1	10,1	10,0	9,9	9,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²):	/	/	24⁺⁺	25	24
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah):	522,5	489,9	465,9	474,2	460,6
BDP per capita (v EUR):	51.616	48.731	46.673	47.846	46.828
BDP (PPP, v mlrd EUR):	473,5	465,3	453,8	457,5	438,0
BDP per capita (PPP, v EUR):	46.785	46.286	45.459	46.168	44.523
Rast BDP (v %):	1,8	1,6	2,3	2,4	2,5
Stopnja nezaposlenosti (v %):	6,2	6,0	6,3	6,7	6,9
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %):	1,7	1,7	2,0	1,8	1,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR):	-146,3	-141,3	-138,4	-135,6	-126,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ):	157,1	152,9	148,0	146,5	137,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %):	1,8	1,9	2,5	3,7	2,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %):	2,3	2,0	2,6	5,2	3,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR):	6,2	9,6	11,7	27,9	7,1
Slovenski izvoz (v mio EUR):	/	129,2⁺	357,9	332,2	285,4
Slovenski uvoz (v mio EUR):	/	59,3⁺	187,6⁺	211,1	156,7
Stopnja tveganja države (op):	/	15	15	15	15
Razred tveganja (op):	/	A	A	A	A
Enostavnost poslovanja**:	/	12	10	9	9

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2019).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2014-2017 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.

Statistični indikatorji za obdobje 2021-2014

Vir: EIU; Factiva, julij 2019.

BDP in struktura potrošnje

BDP je v letu 2018 zrasel za 2,3 %. V letu 2019 je napovedana 1,6 % rast BDP, v letih 2020 in 2021 pa naj bi BDP zrasel za 1,8 % in 2,1 %.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

	2018	2019*	2020*	2021*
Rast zasebne potrošnje	1,5	1,7	1,9	1,7
Rast javne potrošnje	0,9	1,0	1,6	1,1
Rast investicij	4,7	2,6	3,1	3,5

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

Zunanja trgovina

Gibanje izvoza in uvoza

Švedska je v letu 2018 uvozila za 138,4 mlrd EUR blaga, izvozila pa za 148 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 9,6 mlrd EUR, ali 2,1 % BDP presežka v blagovni menjavi. Največ so v letu 2018 izvozili v Nemčijo (10,6 % od celotnega izvoza). Sledijo Norveška, Danska, Finska in ZDA. Največ so izvozili strojev, vozil, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter papirja in kartona. Največ so uvažali strojno opremo, mineralna goriva, vozila, električno in elektronsko opremo, ter blago široke potrošnje. Največ so v letu 2018 uvozili iz Nemčije (17,9 % od celotnega uvoza). Sledijo, Nizozemska, Norveška, Danska in Združeno kraljestvo.

Švedska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018	% od celote	Glavne izvozne blagovne skupine 2018	% od celote
Stroji, jedrski reaktorji	12,6	Stroji, jedrski reaktorji	15,3
Mineralna goriva, olja	11,9	Vozila	14,2
Vozila	11,3	Električna in elektronska oprema	8,8
Električna in elektronska oprema	11,3	Mineralna goriva, olja	7,5
Blago široke potrošnje	4,9	Papir in karton	5,4

Vodilni uvozni trgi 2018	% od celote	Vodilni izvozni trgi 2018	% od celote
Nemčija	17,9	Nemčija	10,6
Nizozemska	9,4	Norveška	10,4
Norveška	8,6	Danska	6,9
Danska	7,1	Finska	6,9
Združeno kraljestvo	5,0	ZDA	6,4
Slovenija (43. mesto)	0,2	Slovenija (57. mesto)	0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2019.

Tuje neposredne investicije

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Švedskem so v letu 2016 znašale 261,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -9,5%. Celotne izhodne TNI Švedske so v letu 2016 znašale 341,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -4,9%.

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Švedskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Finska. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica	Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA	6.581,7
Nemčija	4.871,3
Finska	4.621,6
Združeno kraljestvo	2.909,9
Kitajska	2.009,2
Druge države	12.563,1
Skupaj	32.019,8

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019

Panoga	Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije	3.033,9
Transport	2.284,4
Progr. opr. in IT storitve	2.065,0
Finančne storitve	2.043,5
Farmacija	1.845,0
Drugi sektorji	20.748,4
Skupaj	32.019,8

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019

Podjetje	Obseg investicij (v mio EUR)
E.On	1.770,9
Volvo Automotive (Volvo Cars)	1.263,2
Outokumpu	1.125,0
Stora Enso	912,8
AstraZeneca	625,4
Fortum	544,1
ProLogis	339,8

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo