Švedska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Švedski

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017

  2021* 2020* 2019 2018 2017
 Število prebivalcev (v mio): 10,2 10,1 10,1 10,0 9,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 25++ 25 25
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 481,5 455,4 474,9 471,4 478,5
 BDP per capita (v EUR): 47.262 44.986 47.244 47.224 48.279
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 515,7 502,6 503,7 464,2 468,9
 BDP per capita (PPP, v EUR): 50.621 49.664 50.096 46.503 47.316
 Rast BDP (v %): 2,5 -3,7 1,3 2,3 2,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,4 8,8 6,8 6,3 6,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,2 0,7 1,8 2,0 1,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -139,6 -129,7 -140,7 -144,0 -136,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 155,2 141,5 154,9 151,1 146,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,2 -6,2 4,3 3,3 4,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,2 -6,2 1,9 3,8 5,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 12,2 1,3 18,4 -1,9 23,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 105,9+ 362,4 357,9 331,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 48,3+ 167,4 187,6 209,9
Stopnja tveganja države (op): / 18 16 15 15
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / 10 12 10 9


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*)   EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2020).
(/)    Podatek ni na voljo. 

 

 

Vir: EIU; Factiva, julij 2020.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Švedska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Povprečna bruto urna postavka je v letu 2019 znašala 16,64 EUR, kar znaša približno 2.929 EUR bruto na mesec.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2019 2020* 2021* 2022*
Rast zasebne potrošnje 1,2 -2,8 1,2 1,8
Rast javne potrošnje 0,5 1,8 1,0 -0,2
Rast investicij -1,1 -7,0 4,5 3,6


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, maj 2020.


 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Švedska je v letu 2019 uvozila za 140,7 mlrd EUR blaga, izvozila pa za 154,9 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 14,2 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi. Največ so v letu 2019 izvozili na Norveško (10,6 % od celotnega izvoza). Sledijo Nemčija, ZDA, Finska in Danska. Največ so izvozili strojev, vozil, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter farmacevtskih izdelkov. Največ so uvažali strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter plastiko. Največ so v letu 2019 uvozili iz Nemčije (17,9 % od celotnega uvoza). Sledijo, Nizozemska, Norveška, Danska in Kitajska.
 

 

Švedska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 13,4 Stroji, jedrski reaktorji 16,0
Električna in elektronska oprema 12,1 Vozila 14,9
Vozila 11,8 Električna in elektronska oprema 8,9
Mineralna goriva, olja 10,5 Mineralna goriva, olja 6,8
Plastika in plastični izdelki 3,6 Farmacevtski izdelki 6,4
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 17,9 Norveška 10,6
Nizozemska 9,4 Nemčija 10,3
Norveška 8,3 ZDA 7,6
Danska 6,6 Finska 7,1
Kitajska 6,0 Danska 6,9
Slovenija (41. mesto) 0,2 Slovenija (54. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Švedskem so v letu 2016 znašale 261,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -9,5%. Celotne izhodne TNI Švedske so v letu 2016 znašale 341,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -4,9%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Švedskem 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Finska. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.


  
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 6.581,7
Nemčija 4.871,3
Finska 4.621,6
Združeno kraljestvo 2.909,9
Kitajska 2.009,2
Druge države 12.563,1
Skupaj 32.019,8
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 3.033,9
Transport 2.284,4
Progr. opr. in IT storitve 2.065,0
Finančne storitve 2.043,5
Farmacija 1.845,0
Drugi sektorji 20.748,4
Skupaj 32.019,8


Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
 
Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
E.On 1.770,9
Volvo Automotive (Volvo Cars) 1.263,2
Outokumpu 1.125,0
Stora Enso 912,8
AstraZeneca 625,4
Fortum 544,1
ProLogis 339,8

  

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo