Švica

Pregled gospodarskih gibanj v državi Švici

Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
 

  2020* 2019* 2018 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 8,7 8,6 8,5 8,5 8,4
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 216 214 212
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 597,7 589,7 597,7 601,1 604,0
 BDP per capita (v EUR): 68.930 68.508 69.953 70.910 71.886
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 510,5 505,1 491,4 496,0 484,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 58.874 58.681 57.519 58.514 57.663
 Rast BDP (v %): 1,7 1,6 2,5 1,7 1,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,5 2,3 2,6 3,1 3,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 0,8 0,5 0,9 0,5 -0,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -236,3 -228,6 -232,3 -234,1 -239,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 272,9 271,6 281,4 277,4 284,5
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 1,4 1,0 2,3 -0,1 6,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,5 1,7 -1,5 -0,7 5,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 19,9 14,3 -57,4 60,4 65,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 914,1+ 719,0 525,1 426,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 1.155,1+ 760,7 475,9 319,3
Stopnja tveganja države (op): / 11 11 12 13
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / 38 33 31 29


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno sep 2019).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2019.


BDP in struktura potrošnje

Švica je v letu 2018 zabeležila 2,5 % rast BDP.  EIU napoveduje v letu 2019 1,6 %, v letih 2020 in 2021 pa 1,7 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2018 2019* 2020* 2021*
Rast zasebne potrošnje 1,0 1,3 1,7 1,5
Rast javne potrošnje 1,0 0,8 1,4 1,3
Rast investicij 2,1 1,1 1,9 2,3


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2019.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2018 znašal 280,8 mlrd EUR, uvoz pa 239,8 mlrd EUR, kar ima za rezultat presežek v blagovni menjavi v višini 41 mlrd EUR, to pa predstavlja 6,9 % BDP. Švica je v letu 2018 največ izvažala drage kamne in kovine, farmacevtske izdelke, strojno opremo, ure ter organske kemikalije. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2018 je bila Nemčija, kamor so izvozili 15,3 % celotnega izvoza. Sledijo ZDA, Kitajska, Francija in Indija. V uvozu blaga so na vrhu dragi kamni in kovine, farmacevtski izdelki, stroji, vozila ter električna in elektronska oprema. Nemčija je tudi na prvem mestu držav, od koder je Švica v letu 2018 največ uvažala. Iz Nemčije so uvozili 20,7 % od celotnega uvoza. Sledijo Združeno kraljestvo, Italija, ZDA in Francija.

 

Švica - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2018 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2018  % od celote
Biseri, dragi kamni, kovine 30,9 Biseri, dragi kamni, kovine 26,2
Farmacevtski izdelki 10,8 Farmacevtski izdelki 24,2
Stroji, jedrski reaktorji 7,2 Stroji, jedrski reaktorji 8,0
Vozila 5,6 Ure in njihovi deli 7,0
Električna in elektronska oprema 5,4 Organske kemikalije 6,7
 
Vodilni uvozni trgi 2018 % od celote Vodilni izvozni trgi 2018 % od celote
Nemčija 20,7 Nemčija 15,3
Združeno kraljestvo 9,5 ZDA 13,2
Italija 7,6 Kitajska 9,7
ZDA 7,6 Francija 6,4
Francija 7,1 Indija 5,7
Slovenija (53. mesto) 0,2 Slovenija (37. mesto) 0,3


Vir: Factiva; ITC, september 2019.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Švici so v letu 2017 znašale 1.021,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 12,4 %. Celotne izhodne TNI Švice so v letu 2017 znašale 1.118,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 5,4 %.


 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Švici 2017 - 2020 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.


 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 30,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju finančnih storitev, programske opreme in IT storitev.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 9.141,1
Nemčija 5.654,1
Francija 3.459,5
Združeno kraljestvo 2.848,8
Nizozemska 905,9
Druge države 7.883,6
Skupaj 29.985,7
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Finančne storitve 5.205,1
Progr. opr. in IT storitve 3.183,4
Komunikacije 3.007,6
Farmacija 2.726,8
Transport 1.569,6
Drugi sektorji 14.293,2
Skupaj 29.985,7



Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019

Podjetje Obseg investicij (v mio EUR)
Equinix 473,9
Merck KGaA 466,0
IBM 389,7
Accor 265,1
Aldi 262,8
Microsoft 214,9
Raiffeisen Zentral Bank 110,6

   

Vir: FDI Intelligence, julij 2019.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo