Turčija 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Turčiji
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
| 2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 85,0 | 84,3 | 83,4 | 82,3 | 81,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 105++ | 107 | 105 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 662,9 | 612,0 | 672,2 | 651,9 | 751,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 7.795 | 7.255 | 8.054 | 7.915 | 9.265 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.269,5 | 2.201,1 | 2.201,1 | 2.038,2 | 2.016,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 26.688 | 26.100 | 26.384 | 24.754 | 24.858 |
| Rast BDP (v %): | 3,0 | -3,5 | 0,7 | 3,0 | 7,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 15,8 | 16,7 | 13,7 | 10,9 | 10,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 10,2 | 11,0 | 15,2 | 16,3 | 11,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -184,8 | -170,3 | -177,6 | -186,2 | -201,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 152,4 | 143,5 | 162,8 | 151,6 | 149,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,4 | -9,0 | 6,5 | 7,6 | 11,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 6,5 | -5,7 | -4,2 | -7,4 | 10,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 12,5 | 10,0 | 7,5 | 11,0 | 9,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 96,7+ | 303,1 | 272,1 | 290,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 281,8+ | 900,9 | 624,5 | 567,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 54 | 54 | 54 | 47 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 33 | 43 | 60 | 69 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr (posodobljeno julij 2020).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, julij 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna mesečna bruto plača v Turčiji znaša 446,96 EUR, povprečna bruto mesečna plača pa je v letu 2019 znašala 1.826 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,5 | -3,3 | 2,4 | 3,7 |
| Rast javne potrošnje | 4,5 | 8,5 | 3,0 | 2,0 |
| Rast investicij | -12,6 | -7,5 | 6,8 | 6,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, maj 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2019 je izvoz blaga znašal 162,8 mlrd EUR, uvoz pa 177,6 mlrd EUR. To je povzročilo primanjkljaj v blagovni menjavi, ki je znašal -14,8 mlrd EUR. Največ so v letu 2019 izvažali vozila, stroje, železo in jeklo, oblačila ter električno in elektronsko opremo. Glavni izvozni trg v letu 2019 je bila Nemčija, kamor so izvozili 9 % od celotnega izvoza. Sledijo Združeno kraljestvo, Italija, Irak in ZDA. V letu 2019 je Turčija največ uvažala mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo, železo in jeklo ter bisere in drage kamne. Glavni uvozni trg v letu 2019 je bila Rusija (11,2 % od celotnega uvoza). Sledijo Kitajska, Nemčija, ZDA in Italija.
Turčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 20,5 | Vozila | 15,3 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 9,6 |
| Električna in elektronska oprema | 7,5 | Železo in jeklo | 5,8 |
| Železo in jeklo | 7,3 | Oblačila in obl. dodatki, pleteni | 5,3 |
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 6,6 | Električna in elektronska oprema | 5,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 11,2 | Nemčija | 9,0 |
| Kitajska | 9,2 | Združeno kraljestvo | 6,3 |
| Nemčija | 8,9 | Italija | 5,4 |
| ZDA | 5,5 | Irak | 5,2 |
| Italija | 4,3 | ZDA | 4,7 |
| Slovenija (56. mesto) | 0,2 | Slovenija (26. mesto) | 1,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Turčiji so v letu 2017 znašale 171,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala 2,2 %. Celotne izhodne TNI Turčije so v letu 2017 znašale 40,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala 5,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Turčiji 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 137,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledijo pa ji ZDA in Nizozemska. Največ investicij je na področju transporta in kemikalij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 15.030,6 |
| ZDA | 14.027,2 |
| Nizozemska | 7.256,4 |
| Francija | 5.727,0 |
| Japonska | 5.266,0 |
| Druge države | 90.608,9 |
| Skupaj | 137.915,9 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Transport | 10.288,8 |
| Kemikalije | 8.581,5 |
| Kovine | 5.269,0 |
| Hrana in tobak | 4.290,5 |
| Finančne storitve | 3.403,1 |
| Drugi sektorji | 106.082,9 |
| Skupaj | 137.915,9 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Multi Turkmall | 4.899,8 |
| Ford Otosan | 2.344,3 |
| Acteeum Group | 1.270,3 |
| Renault | 1.079,1 |
| Mercedes-Benz Turk | 769,8 |
| Hilton Hotels (Hilton Worldwide) | 361,3 |
| Accor | 257,5 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
