Ukrajina 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Ukrajini
Statistični indikatorji za obdobje 2020-2016
| 2020* | 2019* | 2018 | 2017 | 2016 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 41,8 | 42,0 | 42,2 | 42,4 | 42,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 77 | 77 | 78 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 130,5 | 122,5 | 110,8 | 99,3 | 84,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 3.115 | 2.916 | 2.627 | 2.345 | 1.973 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 351,6 | 343,6 | 330,8 | 326,9 | 318,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 8.402 | 8.176 | 7.839 | 7.717 | 7.495 |
| Rast BDP (v %): | 2,9 | 2,7 | 3,3 | 2,5 | 2,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,3 | 8,7 | 8,8 | 9,5 | 9,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 7,7 | 8,6 | 10,9 | 14,4 | 13,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -47,9 | -47,3 | -47,5 | -43,7 | -36,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 35,2 | 34,6 | 36,7 | 35,1 | 30,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,4 | 3,9 | -1,6 | 3,8 | -1,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,7 | 5,3 | 3,2 | 12,6 | 9,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,5 | 1,6 | 2,1 | 2,5 | 3,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 116,9+ | 155,1 | 144,0 | 121,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 24,2+ | 32,5 | 31,8 | 20,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 62 | 62 | 62 | 59 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | D | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | 71 | 76 | 80 | 81 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno okt 2019).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, oktober 2019.
BDP in struktura potrošnje
V letu 2018 je Ukrajina dosegla rast BDP v višini 3,3 %. Za leto 2019 analitiki napovedujejo 2,7 % rast BDP, za leto 2020 2,9 % rast in za leto 2021 2,7 % rast BDP.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2018 | 2019* | 2020* | 2021* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 8,8 | 7,0 | 3,5 | 3,2 |
| Rast javne potrošnje | 0,3 | -0,5 | 0,8 | 1,0 |
| Rast investicij | 14,3 | 10,0 | 7,0 | 6,6 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2018 je Ukrajina izvozila za 37,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 46,1 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 9 mlrd EUR, kar predstavlja 8,4 % BDP. V letu 2018 je Ukrajina največ blaga izvozila v Rusijo in sicer 7,7 % od celotnega izvoza. Sledijo Poljska, Italija, Turčija in Nemčija. V letu 2018 so največ uvažali iz Rusije, 14,2 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Belorusija in Poljska. V letu 2018 so največ uvažali mineralna goriva, strojno, električno in elektronsko opremo, vozila ter plastiko.
Ukrajina - gibanje izvoza in uvoza blaga 2016 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2018 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 23,1 | Železo in jeklo | 21,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,4 | Žita | 15,3 |
| Električna in elektronska oprema | 9,6 | Žival. in rastl. maščobe in olja | 9,5 |
| Vozila | 7,4 | Rude, žlindra in pepel | 6,4 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,8 | Električna in elektronska oprema | 6,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 14,2 | Rusija | 7,7 |
| Kitajska | 13,4 | Poljska | 6,9 |
| Nemčija | 10,4 | Italija | 5,6 |
| Belorusija | 6,7 | Turčija | 5,0 |
| Poljska | 6,3 | Nemčija | 4,7 |
| Slovenija (40. mesto) | 0,3 | Slovenija (90. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, september 2019.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Ukrajini so v letu 2017 znašale 45,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2014 je znašala -0,8 %. Celotne izhodne TNI Ukrajine so v letu 2017 znašale 6,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2014 pa je znašala -0,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Ukrajini 2017 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, julij 2019.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 45,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledijo pa ji ZDA in Avstrija. Največ investicij je na področju nepremičnin in finančnih storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Rusija | 6.544,2 |
| ZDA | 4.752,7 |
| Avstrija | 4.033,5 |
| Nemčija | 3.968,9 |
| Francija | 3.099,3 |
| Druge države | 23.202,0 |
| Skupaj | 45.600,9 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 9.439,0 |
| Finančne storitve | 4.475,0 |
| Premog, nafta, plin | 3.778,4 |
| Hrana in tobak | 3.366,2 |
| Komunikacije | 2.165,5 |
| Drugi sektorji | 17.602,9 |
| Skupaj | 45.600,9 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| VS Energy International Ukraine | 1.144,4 |
| Ekotechnik Vinogradov | 736,1 |
| MTS-Ukraine (Ukrainian Mobile Communications) (UMC) | 604,0 |
| Kredobank | 352,0 |
| Renaissance Capital Ukraine | 205,3 |
| Sandora | 191,9 |
| ProCredit Bank | 176,0 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
