Ukrajina 
Pregled gospodarskih gibanj v državi Ukrajini
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017
2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
---|---|---|---|---|---|
Število prebivalcev (v mio): | 41,7 | 41,8 | 42,0 | 42,2 | 42,4 |
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 78++ | 77 | 77 |
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 145,5 | 133,1 | 137,3 | 110,9 | 99,3 |
BDP per capita (v EUR): | 3.495 | 3.180 | 3.268 | 2.627 | 2.345 |
BDP (PPP, v mlrd EUR): | 515,0 | 482,4 | 500,6 | 452,4 | 446,3 |
BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.360 | 11.532 | 11.920 | 10.729 | 10.540 |
Rast BDP (v %): | 5,7 | -6,0 | 3,2 | 3,4 | 2,5 |
Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,3 | 9,8 | 8,2 | 8,8 | 9,5 |
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 6,2 | 3,4 | 7,9 | 10,9 | 14,4 |
Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -47,1 | -42,2 | -53,9 | -47,5 | -43,7 |
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 37,9 | 32,2 | 41,2 | 36,7 | 35,1 |
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,8 | -15,1 | 6,7 | -1,3 | 3,8 |
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 6,5 | -16,0 | 6,3 | 3,0 | 12,6 |
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 2,0 | 0,7 | 2,7 | 2,1 | 2,5 |
Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 173,8+ | 218,1 | 155,1 | 144,0 |
Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 37,7+ | 41,7 | 32,5 | 31,8 |
Stopnja tveganja države (op): | / | 61 | 62 | 62 | 62 |
Razred tveganja (op): | / | D | D | D | D |
Enostavnost poslovanja**: | / | 64 | 71 | 76 | 80 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna mesečna bruto plača v Ukrajini je konec leta 2019 znašala 397,06 EUR, minimalna mesečna bruto plača pa 155,16 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
2019 | 2020* | 2021* | 2022* | |
---|---|---|---|---|
Rast zasebne potrošnje | 11,9 | -8,6 | 7,0 | 5,3 |
Rast javne potrošnje | -4,9 | 1,2 | 1,5 | 1,1 |
Rast investicij | 14,2 | -12,2 | 7,0 | 6,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2019 je Ukrajina izvozila za 41,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 53,9 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -12,7 mlrd EUR. V letu 2018 je Ukrajina največ blaga izvozila v Rusijo in sicer 7,7 % od celotnega izvoza. Sledijo Poljska, Italija, Turčija in Nemčija. V letu 2018 so največ uvažali iz Rusije, 14,1 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Belorusija in Poljska. V letu 2019 so največ uvažali strojno opremo, mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, vozila ter plastiko.
Ukrajina - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
Glavne uvozne blagovne skupine 2019 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2019 | % od celote |
---|---|---|---|
Stroji, jedrski reaktorji | 12,9 | Železo in jeklo | 17,4 |
Mineralna goriva, olja | 12,2 | Žita | 14,5 |
Električna in elektronska oprema | 11,0 | Rude, žlindre in pepeli | 10,3 |
Vozila | 9,3 | Žival. in rastl. maščobe in olja | 9,7 |
Plastika in plastični izdelki | 4,4 | Električna in elektronska oprema | 6,0 |
Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
---|---|---|---|
Rusija | 14,1 | Rusija | 7,7 |
Kitajska | 13,3 | Poljska | 6,9 |
Nemčija | 10,5 | Italija | 5,6 |
Belorusija | 6,6 | Turčija | 5,0 |
Poljska | 6,4 | Nemčija | 4,7 |
Slovenija (40. mesto) | 0,3 | Slovenija (89. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Ukrajini so v letu 2018 znašale 37,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 0,6 %. Celotne izhodne TNI Ukrajine so v letu 2018 znašale 6,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -0,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Ukrajini 2018 - 2021 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2020.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 46,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji ZDA in Avstrija. Največ investicij je na področju nepremičnin in finančnih storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
Rusija | 6.714,5 |
ZDA | 4.908,9 |
Avstrija | 4.136,2 |
Nemčija | 4.035,7 |
Francija | 3.187,5 |
Druge države | 23.584,5 |
Skupaj | 46.567,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
Nepremičnine | 9.687,3 |
Finančne storitve | 4.594,5 |
Hrana in pijače | 4.098,3 |
Obnovljivi viri energije | 4.093,6 |
Premog, nafta, plin | 3.873,2 |
Drugi sektorji | 20.220,5 |
Skupaj | 46.567,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
VS Energy International Ukraine | 1.150,5 |
MTS-Ukraine (Ukrainian Mobile Communications) (UMC) | 621,2 |
Ekotechnik Vinogradov | 612,3 |
Kredobank | 361,2 |
Renaissance Capital Ukraine | 210,7 |
Sandora | 196,9 |
ProCredit Bank | 180,6 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi: