Albanija

Gospodarske panoge Albanije

Gospodarstvo

Albanija je bila nekdaj zaprta država s centralno planskim gospodarstvom, danes pa je država v razvoju s sodobnim tržnim gospodarstvom. Negativni učinki gospodarske krize so znatno upočasnili gospodarstvo, a od leta 2014 se albansko gospodarstvo stalno izboljšuje. Gospodarska rast je v letu 2017 znašala 3,9 %.  Albansko gospodarstvo je ranljivo in v veliki meri odvisno od zunanje institucionalne pomoči. Neustrezen pravosodni sistem, korupcija ter zastarela infrastruktura pripevajo k slabemu poslovnemu okolju v Albaniji, kar otežuje privabljanje tujih naložb. 

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor, ki predstavlja manj kot četrtino BDP in zaposluje 42 % aktivnega prebivalstva, je zaradi pomanjkanja sododbne opreme omejen predvsem na male družinske kmetije in samooskrbno kmetijstvo. Kmetijska proizvodnja je skoncentrirana na pridelavo pšenice, koruze, bombaža, krompirja, oliv, tobaka, sadja in vina. Pomemben sektor je tudi živinoreja in pridelava mleka. Kmetijstvo ni modernizirano in privatizirano, zato je precej neučinkovito. 

 

Industrijski sektor ustvari 24 % BDP in zaposluje nekaj okoli 12 % aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše panoge so živilska, tekstilna in oblačilna industrija, rudarstvo, kemična in lesna industrija (gradbeništvo) ter transport. 

 

Storitveni sektor zaposluje približno 46 % vseh zaposlenih in ustvari 54 % BDP. Turizem, telekomunikacije, bančništvo in zavarovalništvo so hitro razvijajoči se in perspektivni sektorji.

 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor


Industrijski sektor v Albaniji je v letu 2017 predstavljal 24 % BDP in zaposloval 22 % aktivnega albanskega prebivalstva. Albanska industrija se je skozi leta zelo spreminjala. Začeli so s cementarnami, predelavo hrane, mletjem žita, izdelovanjem cigaret in krznarstvom. To so bile prve prevladujoče panoge v Albanski industriji. Danes so se industrijske panoge razširile še na naftno in kemično industrijo, rudarstvo, tekstilno, oblačilno in lesno industrijo. Veliko imajo tudi hidroelektrarn. Čeprav v težavah, vse bolj perspektivno postaja tudi gradbeništvo.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na albanskem trgu
:

 

IKT - telekomunikacije

Albansko gospodarstvo je majhno in močno odvisno od sosednjih trgovinskih partnerjev, kot sta Italija in Grčija. Italija si še vedno prizadeva za gospodarsko rast, medtem ko Grčija varčuje zaradi sprejetja drugega posojila od mednarodnih posojilodajalcev. To ima izrazit vpliv na telekomunikacijski sektor v Albaniji, kjer je rast prihodkov v stalnem upadanju, saj kupci zmanjšajo diskrecijsko porabo.
 
Penetracija v fiksnih in širokopasovnih omrežjih je po evropskih standardih še vedno zelo nizka, zato obstajajo možnosti za nadaljnje investicije v nadgradnje omrežja. Tako bi s pomočjo ponudbe digitalnih tehnologij in storitev, ki temeljijo na protokolu IP, pomagali spodbuditi gospodarsko rast v državi. Po drugi strani pa je slaba infrastruktura fiksnega omrežja spodbudila potrošnike, da uporabljajo mobilno telefonijo. Albanija se sedaj ponaša z eno najvišjih stopenj penetracije mobilnih priključkov v Evropi.
 
Albanija si že dolgo prizadeva za vstop v EU, kar je koristilo sektorju telekomunikacij. S podrobnejšim pregledom regulatornega režima in s pridobivanjem evropskih sredstev je država dobila pomoč pri posodobitvi infrastrukture. Albanija je podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU, ki je začela veljati sredi leta 2009. Kot del predpristopnega procesa EU je Albanija prejela finančno pomoč za izgradnjo javnih institucij ter za izboljšanje čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta EU, mehanizma pomoči za predpristopno financiranje. Od junija 2014 je Albanija priznana kot uradna kandidatka za vstop v EU.
 

Tržna penetracija v albanskem telekomunikacijskem sektorju v letu 2016

Storitve: Penetracija
Fiksna telefonija 6 %
Fiksna širokopasovne storitve 9,4 %
Mobilna telefonija in storitve 111 %
 

Konec četrtega četrtletja 2016 je bilo v Albaniji 3,4 mio aktivnih uporabnikov mobilne telefonije, od skupno 5,3 mio SIM kartic. To predstavlja zmanjšanje za 14,2 % v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2016 in 2,1 % glede na zadnje četrtletje leta 2015.
Največji konkurent na albanskem mobilnem trgu je Vodafone Albania, ki je imel konec leta 2016 1,73 mio aktivnih mobilnih uporabnikov, ali 6.1 % manj kot konec leta 2015.
 

Tržni deleži mobilnih operaterjev v letu 2016

 
Operater Št. uporabnikov % spremembe glede na leto 2015
Vodafone Albania 1,73 mio -6,1 %
Telekom Albania 1,13 mio -7,4 %
Albtelecom 445.391 -8,9 %
Plus Communication 180.982 -17,7 %
 
 
V segmentu fiksne telefonije je število uporabnikov konec zadnjega četrtletja leta 2016 znašalo 248.640, kar je 11,4 % več kot v tretjem četrtletju leta 2016 in 9,7 % več kot v zadnjem četrtletju leta 2015. Največji konkurent na albanskem trgu fiksne telefonije je Albtelecom, ki je imel konec leta 2016 176.733 dostopov, kar je 2,2 % manj kot leta 2015.
 

Tržni deleži fiksnih operaterjev v letu 2016

 
Operater Št. dostopov % spremembe glede na leto 2015
Albtelecom 176.733 -2,2 %
ASC 37.765 +712,3 %
Abcom 13.946 +13,2 %
Nisatel 4.306 -10,8 %
Ostali skupno 15.890 -26,1 %

  
 
Število aktivnih mobilnih širokopasovnih dostopov (3G in 4G) je konec leta 2016 doseglo 1,7 mio, kar je 30 % več kot leta 2015 in 8 % manj kot konec tretjega četrtletja 2015. 

Število fiksnih širokopasovnih povezav je bilo konec leta 2016 266.000, kar je 1,8 % več kot v tretjem četrtletju 2016 in 10 % več kot konec leta 2015.

Število naročnikov na integrirane pakete storitev (telefonija, internet in TV) je bilo konec leta 2016 187.000, kar je 5,5 % več kot v tretjem četrtletju 2016 in 25 % več kot konec leta 2015. 

 


Vir: Factiva, julij 2017.

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Albanska vlada je februarja 2017 sprejela osnutek zakona o spodbujanju obnovljivih virov energije (OVE). Glavni cilj tega zakona je spodbuditi rast proizvodnje energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovili trajnostni razvoj v Albaniji. V skladu s tem zakonom je splošni cilj Albanije dvigniti delež OVE v bruto končni porabi energije na 38 % do konca leta 2020.

Delež OVE v Albaniji je v letu 2009 znašal 31,2 %. Delež se je z leti nekoliko povečeval in je v letih 2013-2014 znašal povprečno 33,2 %, v letih 2015-2016 pa 34,3 %. Za leti 2017-2018 je cilj doseči 35,6 %. Albanija ima enega največjih odstotkov porabe električne energije, proizvedene iz OVE. Več kot 95 % električne energije, proizvedene v Albaniji, prihaja iz proizvodnje hidroenergije. Kljub temu, ali morda zaradi tega, Albanija še ni imela celovite politike o podpori OVE.

Albanija je v letu 2013 sprejela zakonodajo za spodbujanje gradnje objektov za OVE. V skladu s to zakonodajo je bil glavni promocijski ukrep sestavljen iz uvedbe sistema podpornih tarif za električno energijo, proizvedeno iz projektov OVE, z zmogljivostjo manj kot 15 MW. Takšni objekti imajo v teoriji tudi pravico do prednostnega dostopa do omrežja. Vendar se ta zakonodaja v praksi zaradi odsotnosti podzakonskih predpisov ni uporabljala. Edina izjema se nanaša na majhne hidroelektrarne. Tako v Albaniji praktično ni bila vzpostavljena nobena podporna shema za druge vire obnovljivih virov energije, kot so sončne ali vetrne elektrarne.

Ker pa ima Albanija status kandidatke za vstop v EU, je dolžna uskladiti svoje zakone z zakonodajo EU. Zato je albanska vlada pripravila nov Zakon o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki je delno usklajen z direktivo EU RES št. 2009/28 / ES. Osnutek zakona je februarja 2017 sprejel albanski parlament.

V skladu z osnutkom zakona je glavni promocijski ukrep posebna oblika tarife, ki se imenuje "Pogodba za razliko - CfD". CfD je drsni sistem premij, kar pomeni, da bodo proizvajalci obnovljivih virov energije prodali električno energijo na trgu in prejeli razliko med ceno na dražbi in ceno električne energije na trgu (referenčna cena).
 
Zaradi toplega podnebja in nihanja obsega proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn v primeru nizke ravni vode, ima Albanija velik potencial za gradnjo in obratovanje novih sončnih ali vetrnih elektrarn. Nova shema podpore v okviru osnutka zakona je lahko dragoceno orodje za takšen razvoj. Prav tako lahko služi kot orodje za gradnjo sodobnih novih hidroelektrarn.

 


Vir: Factiva, julij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje