Argentina

Pregled gospodarskih gibanj v državi Argentini

Statistični indikatorji  za obdobje 2019-2016

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 45,1 44,7 44,3 43,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 16++ 16
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 636,2 586,6 579,1 491,1
 BDP per capita (v EUR): 14.105 13.127 13.081 11.199
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 912,0 866,9 863,2 840,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 20.222 19.398 19.497 19.157
 Rast BDP (v %): 2,8 3,4 2,8 -2,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,8 8,1 8,6 8,5
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 12,3 20,9 26,5 41,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -60,9 -57,3 -56,1 -48,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 52,7 51,7 51,7 52,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 1,9 2,9 -0,5 3,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,3 3,4 8,4 5,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 11,9 11,1 10,4 3,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 11,0+ 28,9 24,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 0,6+ 4,9 7,3
Stopnja tveganja države (op): / 51 51 56
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 117 116 118


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved  
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


 

BDP in struktura potrošnje

Argentinski BDP je v letu 2017 zrasel za 2,8 % ter dosegel 579,1 mlrd EUR. Gospodarska rast naj bi v letu 2018 zrasla za 3,4 %, v letih 2019 in 2020 pa naj bi rast dosegla 2,8 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 





 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 3,8 3,9 2,8 3,1
Rast javne potrošnje 2,4 -0,2 3,6 2,9
Rast investicij 9,5 6,8 4,0 3,7


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2017 znašal 51,7 mlrd EUR, uvoz pa 56,1 mlrd EUR. Trgovinski primanjkljaj je v letu 2017 znašal 4,4 mlrd EUR, kar je 0,8 % BDP. Največ Argentina izvaža predelano krmo in ostanke živilske industrije, žita, vozila, živalske, rastlinske maščobe in olja ter oljna semena in plodove. Vodilni izvozni trg je Brazilija, kamor je Argentina v letu 2017 izvozila 15,9 % od celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še ZDA, Kitajska, Čile in Vijetnam. Argentina največ uvaža vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter plastiko in plastične izdelke. Iz Brazilije so v letu 2017 uvozili 26,7 % od celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še Kitajska, ZDA, Nemčija in Mehika.
 

Argentina - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Vozila 19,7 Krma, ostanki živilske industrije 16,8
Stroji, jedrski reaktorji 14,9 Žita 11,9
Električna in elektronska oprema 12,9 Vozila 9,9
Mineralna goriva, olja 8,2 Žival. in rastl. maščobe in olja 8,3
Plastika in plastični izdelki 3,6 Oljna semena in plodovi 5,4
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Brazilija 26,7 Brazilija 15,9
Kitajska 18,4 ZDA 7,7
ZDA 11,4 Kitajska 7,4
Nemčija 4,8 Čile 4,5
Mehika 3,1 Vijetnam 3,9
Slovenija (62. mesto) <0,1 Slovenija (120. mesto) <0,1
 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Argentini so v letu 2015 znašale 84,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -2,2 %. Celotne izhodne TNI Argentine so v letu 2015 znašale 33,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 4,2 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Argentini 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 

V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 70,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Španija in Italija. Največ investicij je na področju komunikacij ter premoga, nafte in plina.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 13.096,9
Španija 12.036,2
Italija 7.241,6
Brazilija 5.682,9
Kanada 5.226,2
Druge države 26.815,0
Skupaj 70.098,6
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 13.788,9
Premog, nafta, plin 11.291,5
Orig. avtomobilski deli 7.260,2
Kovine 6.067,2
Živilska in tobačna industrija 5.081,6
Drugi sektorji 26.609,2
Skupaj 70.098,6


 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo