Avstrija

Gospodarske panoge Avstrije

Gospodarstvo

Avstrija je razvita in visoko industrializirana država, ekonomsko močno povezana z drugimi članicami EU, posebej z Nemčijo. Za avstrijsko gospodarstvo je značilen obsežen storitveni sektor, trden industrijski sektor in majhen, vendar zelo razvit kmetijski sektor.
 
Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,7 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME). Le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10 zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 61 % BDP.
 

Struktura BDP

 

Kmetijstvo zaposluje manj kot 1 % aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta govedoreja in vinogradništvo. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje. Avstrija ima koristi od znatnih subvencij Evropske unije, kot je določeno v okviru skupne kmetijske politike.

Glavni industrijski sektorji so kovinsko-predelovalna industrija, elektrokemija in inženiring, čeprav je večina podjetij v teh sektorjih relativno majhna na mednarodni ravni. Država ima malo rudnih bogastev, kot so železo, svinec in baker. Sektor obnovljivih virov energije, še posebej hidroelektrarne, je v razcvetu in je v uspešnosti prehitel turizem in gradbeništvo.
 
Najpomembnejši je storitveni sektor, ki zaposluje približno 74 % aktivnega prebivalstva. Zelo dobro je razvit turizem, saj Avstrija beleži skoraj 25 mio tujih obiskov letno.

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Avstriji je raznolik, z veliko tradicionalnih oblik industrije. Glavni industrijski sektorji so gradbeništvo, strojna industrija, proizvodnja avtomobilov in avtomobilskih delov, živilska, kemijsko-predelovalna, lesna in tekstilna industrija. Industrijski objekti so locirani v bližini surovin, potrebnih za proizvodnjo. Tekstilna industrija je skoncentrirana na vzhodu države, kjer se nahajajo tudi steklarska in kemična industrija ter proizvodnja električnih in elektronskih izdelkov. Težka industrija pa se nahaja na območju Dunaja, Linza, Leobna in drugih rečnih koridorjev. Sektor OVE, zlasti hidroelektrarn, je v razcvetu in je že presegel učinkovitost turističnega in gradbenega sektorja.


Avstrijski industrijski sektor predstavlja 30 % BDP, zaposluje pa nekaj več kot četrtino avstrijskega aktivnega prebivalstva. Rast industrijske proizvodnje je v letu 2017 znašala 3,2 %. V prihodnjih treh letih analitiki napovedujejo zmerno rast industrijske proizvodnje in sicer 2,5 % v letu 2018, 1,4 % v letu 2019 in 1,1 % v letu 2020.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na avstrijskem trgu:

 

 

Ekološka živila - pakirani izdelki in ekološke pijače

Avstrijski trg ekoloških pakiranih izdelkov je v letu 2016 zrasel za 5 % in dosegel vrednost 509 mio EUR. Avstrijski potrošniki dojemajo ekološke izdelke kot izdelke najvišje kakovosti. Segment zamrznjenega ekološko pridelanega mesa, morskih sadežev ter sadja in zelenjave je v letu 2016 dosegel največjo, 10 % rast trga. Po napovedih analitikov bo avstrijski trg ekoloških pakiranih izdelkov v prihodnjih petih letih rasel po 3 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2021 dosegel vrednost 584 mio EUR.
 

Vrednost trga ekoloških pakiranih živil po letih (v mio EUR)


Na avstrijskem trgu ekoloških pakiranih izdelkov prevladujejo trgovske znamke. Največji konkurent na avstrijskem trgu ekoloških pakiranih izdelkov je trgovska veriga Rewe International AG, s 30 % tržnim deležem v letu 2016. 

Največji trije konkurenti; Rewe International, Spar in Hofer so imeli v letu 2016 skupno 59 % tržni delež. Tako Rewe International kot Spar sta globalni trgovski verigi, a ju potrošniki še vedno dojemajo kot domače podjetje. To je pripomoglo k veliki priljubljenosti in prepoznavnosti v Avstriji. Poleg tega sta oba trgovca pionirja ekološko pakiranih živil v Avstriji, zlasti Rewe International s svojo trgovsko znamko Ja! Natürlich (Ja, seveda) in Spar s svojo trgovsko znamko Spar Natur * Pur (Čista narava).
 

Konkurenti na trgu:

  • Alete GmbH
  • Alnatura Produktions- & Handels GmbH
  • Ankerbrot AG
  • BioArt AG
  • Bioquelle GmbH
  • Eza GmbH
  • Followfish Fish & More GmbH
  • Griesson de Beukelaer GmbH & Co KG
  • Hipp GmbH & Co Export KG
  • Hofer KG
  • Honigmayr (Honigmayr Handels GmbH)
  • Josef Recheis GmbH
  • Kärntnermilch reg GenmbH
  • Kotányi GmbH
  • Rewe International AG
  • Ritter Sport-Schokolade GmbH
  • Spar Österreichische Warenhandels AG
  • Vita + Naturprodukte AG
  • VOG AG
  • Zotter Schokoladen Manufaktur GmbH

 
Avstrijski trg ekoloških pijač je v letu 2016 zrasel za 5 % in dosegel vrednost 75 mio EUR. Po napovedih analitikov bo trg v prihodnjih petih letih rasel po 3 % skupni letni stopnji (CAGR) in leta 2021 dosegel vrednost 86 mio EUR. V letu 2016 se je povprečna cena na enoto ekoloških pijač zvišala za 1 %.
 

Vrednost trga ekoloških pijač po letih (v mio EUR)




Največji konkurent na avstrijskem trgu ekoloških pijač je IMS Höllinger GmbH, ki je imel v letu 2016 13 % tržni delež. Njegova blagovna znamka Höllinger je med avstrijskimi potrošniki zelo priljubljena. Podjetje se osredotoča na vedno nove izdelke, ki jih podpira z odličnimi marketinškimi kampanjami, ki jih izvaja tako preko klasičnih medijev kot preko socialnih omrežij. Decembra 2015 je podjetje vnovič ponudilo trgu svoj Höllinger bio sirup (ekološki koncentrat) v novi PET embalaži, ki je uporabniku bolj prijazna. Februarja 2016 so dali na trg Höllinger Bio Apple Sprizz, ki je sestavljen iz 60 % ali 100 % jabolčnega soka in 40 % peneče mineralne vode. V istem mesecu so začeli tržiti tudi pijačo "Höllinger Bio Kirsche Sprizz" (ekološki češnjev sok v kombinaciji s penečo mineralno vode), ki vsebuje 30 % manj sladkorja kot navadni karbonati.
 

Konkurenti na trgu:

  • Bionade GmbH
  • Eza GmbH
  • Gepa Fair Handelshaus
  • IMS Höllinger GmbH
  • JJ Darboven Holding AG & Co
  • Neuner's Gesundheit & Wellness GmbH
  • Pfanner Getränke GmbH, Hermann
  • Rauch Fruchtsäfte GmbH & Co OG
  • Rewe International AG
  • Spar Österreichische Warenhandels AG
  • Tchibo-Eduscho (Austria) GmbH
  • Top Team Zentraleinkauf GmbH
  • Vöslauer Mineralwasser AG 
 



Vir: Factiva, junij 2017.

 

IKT - telekomunikacije

Avstrijski trg telekomunikacij je v zadnjih petih letih upadal in trend se ne bo izboljšal vse do leta 2018. Kljub temu analitiki napovedujejo za obdobje 2017-2021 skromno pozitivno rast. Avstrijski telekomunikacijski regulator RTR je pred kratkim želel zaračunavati različne cene klicev za stranke, glede na to, od kje izvira klic, a je načrte zaustavila Evropska komisija, ki sedaj temeljito preiskuje, ali Avstrija s tem krši načela nediskriminacije, na katerih temelji skupni trg.

Avstrijski telekomunikacijski trg je v letih 2012 - 2016 upadal po -7,8 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2016 ustvaril 3.645 mio EUR prihodkov. Za primerjavo, nemški telekomunikacijski trg je v zadnjih petih letih upadal po - 7 % CAGR in v letu 2016 dosegel vrednost 38.995 mio EUR, telekomunikacijski trg Velike Britanije pa je v zadnjih petih letih upadal po -2,2 % CAGR in v letu 2016 dosegel vrednost 41.774 mio EUR.

Velikost avstrijskega telekomunikacijskega trga je v zadnjih petih letih rasla po 0,9 % CAGR in v letu 2016 dosegla 18,7 mio naročnikov, po napovedih analitikov bo imel trg v letu 2021 22 mio naročnikov. Po napovedih bo avstrijski telekomunikacijski trg v prihodnjih petih letih rasel po 2 % CAGR in v letu 2021 dosegel vrednost 3.879 mio EUR. Nemški trg naj bi v prihodnjih petih letih rasel po 1,7 % CAGR in v letu 2021 dosegel vrednost 40.893 mio EUR, telekomunikacijskemu trgu Velike Britanije pa analitiki v prihodnjih petih letih napovedujejo 2 % skupno letno stopnjo rasti (CAGR) in vrednost trga 44.4517 mio EUR v letu 2021.
 

Največji konkurenti na trgu:

  • CK Hutchison Holdings Limited
  • Deutsche Telekom AG
  • Telekom Austria AG

Avstrijski trg telekomunikacij se je v letu 2016 skrčil za 2,8 % in dosegel vrednost 3,6 mlrd EUR. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2012–2016 je znašala - 7,8 %.
 

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

 
Leto EUR CAGR
2012 4.338  
2013 4.035 -4,1 %
2014 3.873 -4,0 %
2015 3.749 -19,2 %
2016 3.645 -2,8 %


V letu 2016 je avstrijski telekomunikacijski trg glede na velikost zrasel za 3 % in dosegel 18,7 mio naročnikov. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) je v obdobju 2012-2016 znašala 0,9 %.

Avstrijski trg telekomunikacijskih storitev naj bi v letu 2021 dosegel 22 mio naročnikov, kar je 17 % več kot leta 2016. Vrednost trga pa naj bi po napovedih analitikov v letu 2021 dosegla 3,8 mlrd EUR, kar je 10,3 % več kot leta 2016. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) bo v obdobju 2017-2021 znašala predvidoma 2 %.
 

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

 
Leto EUR CAGR
2017 3.787 -0,8 %
2018 3.815 1,7 %
2019 3.841 4,5 %
2020 3.899 3,3 %
2021 3.879 1,2 %
 

Brezžične telekomunikacijske storitve so največji segment trga telekomunikacij v Avstriji in predstavljajo 65,7 % celotne vrednosti trga. Stacionarne telekomunikacijske storitve predstavlja preostalih 34,3 % trga.
 

Tržni deleži glede na segmente za leto 2016 (v odstotkih)

 
Brezžične telekomunikacijske storitve 65,7 %
Stacionarne telekomunikacijske storitve 34,3 %
 

Avstrija predstavlja 1,6 % vrednosti evropskega trga telekomunikacijskih storitev.
 

Tržna segmentacija v regiji za leto 2016 (v odstotkih)

 
Velika Britanija 17,8 %
Nemčija 16,6 %
Francija 12,8 %
Belgija 3,6 %
Avstrija 1,6 %
Ostala Evropa 47,6 %


 



Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, letne stopnje rasti (CAGR) pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

Vir: Factiva, junij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje