Belgija

Prodaja v Belgijo

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Belgija je bogata in visoko razvita država in zanimiv, vendar zelo zahteven trg. Zaradi lege in odlične infrastrukture predstavlja pomembno trgovsko, prometno in distribucijo središče, hkrati pa je tu upravno središče Evropske unije in sedež številnih mednarodnih organizacij.

Finančna kriza je Belgijo prizadela med prvimi, vendar si je po njej relativno dobro opomogla. Gospodarstvo od leta 2011 naprej ves čas beleži (sicer skromno, od 0,1% do 1%) rast.

Gospodarstvo temelji pretežno na storitvah (skoraj tri četrtine BDP), industrijski sektor prispeva preostalo četrtino BDP, kmetijstvo pa predstavlja majhen, vendar za samooskrbo pomemben delež v belgijskem gospodarstvu.

Belgijo jezikovno in kulturno sestavljajo nizozemsko govoreča Flamska (Flandrija), francosko govoreča Valonija, dvojezični Bruselj in nemška manjšina v Ardenih. Upravno je Belgija razdeljena na 3 regije: Flamsko, Valonijo in Bruselj. Med regijami so velike razlike: medtem ko se je Flamska hitro razvijala zaradi petro-kemične industrije, prometa in trgovine, je Valonija, odvisna predvsem od premogovnikov in jeklarske industrije, v zadnjih desetletjih stagnirala. Bruselj je močen ne le kot upravno središče EU, temveč tudi na področju razvoja programske opreme, telekomunikacij, farmacevtske in avtomobilske industrij.

Belgija je lahko dober testni trg za ostale zahodnoevropske države, saj daje reprezentativen vzorec potencialnih kupcev in tudi konkurence. Zaradi velike konkurence evropskih, ameriških in azijskih podjetij se je pri prodoru na trg nujno osredotočiti na inovacije, kakovost in konkurenčne cene.
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Belgija je le za tretjino večja od Slovenije, vendar ima 11 milijonov prebivalcev in je po gostoti prebivalstva druga v Evropi. 95% prebivalcev živi v mestih. Belgijski BDP per capita je med najvišjimi na svetu, kupna moč je tudi dokaj enakomerno porazdeljena med prebivalstvom. Belgijski kupci so zelo zahtevni in želijo visoko kvaliteto za primerno ceno.
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Vir informacij o potencialnih partnerjih so spletne podatkovne baze, predstavništva slovenskih podjetij v Belgiji, Veleposlaništvo RS v Bruslju, Flamski in Valonski trgovinski urad v Ljubljani, e-platforme EU za spodbujanje trgovine idr. Zelo koristna je udeležba na sejmih.

Glede na vrsto blaga in velikost podjetja so primerne različne oblike vstopa na belgijski trg. Pri izvoznih poslih je vstop na trg mogoč prek veletrgovcev ali specializiranih trgovcev na drobno, kot tudi prek distributerjev in trgovskih zastopnikov (agentov). V Belgiji so za razliko od večine držav distributerska razmerja urejena s posebnim zakonom (Zakon o distribuciji), ki zagotavlja ob izpolnjevanju pogojev distributerjem posebne pravice, podobne pravicam trgovskih zastopnikov (obvezni odpovedni roki in odpravnine, ki jih s pogodbo ni mogoče izključiti). Upoštevati je treba tudi pravila EU o varstvu konkurence.

Enako velja za agencijska razmerja. Belgijska zakonodaja o trgovskih zastopnikih je usklajena z zakonodajo EU (Direktiva Sveta 86/653 / EGS), ki določa nekatere pravice in obveznosti zastopnikov in principalov in varuje zastopnike ob prenehanju razmerja (obvezni odpovedni roki in odškodnine ali odpravnine, ki jih s pogodbo ni mogoče izključiti).

Neposredno trženje v Belgiji je dobro razvito. Belgijska zveza za direktni marketing BMDA združuje naročnike in ponudnike storitev ter zagotavlja informacije.

Zakonodaja je usklajena s pravili EU o elektronskem poslovanju, distančni prodaji, varstvu potrošnikov in varstvu osebnih podatkov.

Franšizing ima v Belgiji komaj 6% delež na maloprodajem trgu. Z okoli 100 franšizami in 3.500 franšiznimi enotami je Belgija, skupaj z Dansko in Finsko, med evropskimi državami z najnižjim številom franšiznih enot na prebivalca. Največji jih na področju distribucije, konfekcije in "naredi sam" trgovin. V zadnjem desetletju počasi narašča franšizing storitev.

Belgija je ena od 8 držav članic EU, ki je sprejela zakon o predpogodbenih informacijah v okviru pogodb o trgovinskem sodelovanju. Zakon velja tudi za franšizna razmerja. Franšizodajalec mora franšizojemalcu zagotoviti osnutek pogodbe in nekatere druge informacije najmanj en mesec pred sklenitvijo pogodbe.

Kadar je strateško upravičena trajna prisotnost na trgu, se podjetje lahko odloči za skupna vlaganja (joint ventures) z belgijskim podjetjem (olajšan vstop na račun partnerjevega poznavanja trga, kapacitet in zvez). Zaradi zapletene zakonodaje je pri sestavljanju pogodbe priporočljivo sodelovanje belgijskega pravnika. Vstop na trg je mogoč tudi prek podružnice, ki jo je treba registrirati pri notarju (seznam), ali z ustanovitvijo lastnega podjetja.
 

Javna naročila

Javna naročila ureja Zakon o javnih naročilih iz leta 2006, ki je usklajen s pravili EU.

Javni razpisi so objavljeni na belgijskem portalu za javna naročila PublicProcurement.be v uradnih jezikih Belgije in delno v angleškem jeziku, razpisi, ki presegajo predpisani vrednosti prag pa morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

 

Tržno komuniciranje, promocija

V Belgiji delujejo številne domače agencije in tuje oglaševalske agencije. Belgijski medijski trg je dobro razvit, strategija tržnega komuniciranja pa je odvisna od vrste produkta in razpoložljivih sredstev. Pri načrtovanju strategije je pri oglaševanju potrošnikom nujno upoštevati jezikovne in kulturne razlike med Flamsko, Valonijo in Ardeni (nizozemsko, francosko in nemško govoreča populacija), medtem ko pri oglaševanju B2B jezik nima velikega pomena.

Največji delež pri oglaševanju ima televizija, sledijo radio in tiskani mediji ter reklamni panoji, velik delež pa ima tudi spletno oglaševanje. Najpomembnejši radio-televizijski hiši sta VRT za flamsko in RTBF za frankofonsko skupnost. Tudi radijske postaje so razdeljene glede na jezik. Poleg regionalnih RTV postaj obstaja še več lokalnih postaj.

Internet je v široki uporabi: dostop do interneta ima 81,3% Belgijcev (povprečje EU je 73%), od tega jih 78% uporablja internet vsaj enkrat tedensko. Najbolj priljubljena dejavnost je spletno bančništvo (56%), vendar pa le 45% belgijskih potrošnikov kupuje na spletu. Okoli 23% belgijskih družb prodaja prek spleta (povprečje EU 14%). 44% Belgijcev dostopa do interneta prek mobilne naprave (povprečje EU 36%).

 

Plačevanje

Pri oblikovanju cen je treba upoštevati, da belgijski kupci pričakujejo najvišjo kvaliteto za najnižjo ceno, saj je na trgu velika konkurenca številnih tujih podjetij iz Evrope, Amerike in Azije.

Belgijska zakonodaja o preprečevanju zamud pri plačilih je z nekaj odstopanji usklajena z Direktivo 2011/7/EU, ki določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave. V praksi so plačilni roki drugačni. Po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila v Belgiji 49 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 30 dni, povprečna zamuda pri plačilu 19 dni) in 68 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 45 dni, povprečna zamuda pri plačilu 23 dni). Sodna izterjava dolgov je sicer dokaj učinkovita, vendar draga in zamudna, zato je bolj priporočljivo račune izterjati takoj, ko zapadejo. Izterjava nesolventnih dolžnikov je večinoma neuspešna.

Glede plačil sodi Belgija med države z najnižjo rizičnostjo, vendar je pri partnerjih, ki jih ne poznamo potrebna previdnost (preverjanje bonitete, pa tudi dejanskega sedeža, saj je Belgija dokaj priljubljena lokacija fiktivnih podjetij, ki poslujejo prek poštnega nabiralnika). V plačilnem prometu se uporabljajo vsi običajni instrumenti, izbira pa je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji.

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po cesti, železnici, morju in zraku. Belgija zaradi svoje lege in odlične infrastrukture predstavlja trgovsko, prometno in distribucijsko središče za številne države z vsega sveta.

Ladijski promet je zelo dobro razvit. Glavni morski pristanišči Antwerpen in Bruges-Zeebrugge sta dve od največjih evropskih pristanišč in med najbolj dejavnimi pristanišči na svetu. Večji pristanišči sta tudi Ghent in Ostend. Pomemben je tudi rečni ladijski promet; do notranjega pristanišča Bruxelles lahko priplujejo celo prekoceanke. Notranjih vodnih poti je 2.043 km, od tega 1.532 km v stalni komercialni rabi.

Transport po cesti predstavlja pomembno postavko. Cestno omrežje je dobro razpredeno in obsega 118.414 km cest, od tega 102.775 km asfaltiranih; 13.892 km je glavnih cest, od tega 1.747 km avtocest.

Železniško omrežje ima obsega 3.536  km, od tega 2.950 km elektrificiranih prog, in je povezano z vsemi sosednjimi državami.

Zračni promet je zelo dobro razvit. Glavno mednarodno letališče je Brussels Airport, druga pomembna mednarodna letališča so Ostend-Bruges, Charleroi, Liège in Antwerpen. 

 

Poglejte si tudi: