Belorusija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Belorusiji

Statistični indikatorji  za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 9,2 9,2 9,3 9,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 47++ 47
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 52,9 45,1 45,1 42,7
 BDP per capita (v EUR): 5.742 4.887 4.869 4.605
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 161,8 155,3 157,3 154,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 17.551 16.815 17.009 16.676
 Rast BDP (v %): 1,7 1,6 1,8 -2,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 0,0 0,0 0,0 0,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 6,5 6,8 6,1 11,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -28,8 -26,6 -25,5 -23,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 25,4 22,9 23,5 20,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,7 4,5 5,6 -1,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,7 4,5 4,6 -9,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,4 1,3 1,4 1,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 25,5+ 48,7 39,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 5,3+ 12,3 9,4
Stopnja tveganja države (op): / 63 62 65
Razred tveganja (op): / D D D
Enostavnost poslovanja**: / 38 37 50

Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je Belorusija zabeležila 1,8 % rast BDP. BDP je dosegel 45,1 mlrd EUR. Analitiki napovedujejo za leto 2018 1,6 % rast BDP, v letu 2019 pa 1,7 % rast.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 

 

 


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 2,0 2,5 2,6 0,0
Rast javne potrošnje 0,0 0,5 0,5 0,0
Rast investicij 1,3 1,1 1,3 0,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je Belorusija izvozila za 23,5 mlrd EUR, uvozila pa za 25,5 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 2 mlrd EUR. Največ so v letu 2017 izvažali mineralna goriva, gnojila, mlečne izdelke, vozila ter stroje. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2017 je bila Rusija, kamor so izvozili 46,3 % celotnega izvoza. Ostali pomembni izvozni trgi so bili še Ukrajina, Združeno kraljestvo, Nemčija in Nizozemska. Največ je Belorusija v letu 2017 uvažala mineralna goriva, blago široke potrošnje, stroje, električno in elektronsko opremo ter železo in jeklo. Največ so v letu 2017 uvozili iz Rusije, 54,2 % celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Poljska in Ukrajina.

 

Belorusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2019 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 22,5 Mineralna goriva, olja 14,1
Blago široke potrošnje 13,3 Gnojila 10,5
Stroji, jedrski reaktorji 10,1 Mlečni izdelki, jajca, med 9,3
Električna in elektronska oprema 5,4 Vozila 9,2
Železo in jeklo 5,1 Stroji, jedrski reaktorji 5,3
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Rusija 54,2 Rusija 46,3
Kitajska 7,7 Ukrajina 12,0
Nemčija 4,8 Združeno kraljestvo 4,6
Poljska 4,3 Nemčija 4,0
Ukrajina 3,5 Nizozemska 3,9
Slovenija (34. mesto) 0,2 Slovenija (66. mesto) <0,1

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belorusiji so v letu 2015 znašale 16,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala 7,2 %. Celotne izhodne TNI Belorusije so v letu 2015 znašale 0,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 14,7 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belorusiji 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij 


V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 9,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji Nemčija in Kitajska. Največ investicij je na področju komunikacij in orig. avtomobilskih delov.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Rusija 2.568,7
Nemčija 869,1
Kitajska 742,9
ZDA 459,5
Litva 373,4
Druge države 4.759,5
Skupaj 9.730,9
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Komunikacije 1.319,6
Orig. avtomobilski deli 1.130,9
Finančne storitve 1.002,2
Transport 958,5
Lesni izdelki 423,9
Drugi sektorji 4.895,9
Skupaj 9.730,9

 

 Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2017  

 

  
Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo