Bolgarija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Bolgariji

Statistični indikatorji  za obdobje 2019-2016

 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 7,0 7,0 7,1 7,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 66++ 66
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 58,6 54,8 50,5 48,0
 BDP per capita (v EUR): 8.390 7.782 7.124 6.721
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 138,3 130,8 129,9 125,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 19.788 18.580 18.336 17.568
 Rast BDP (v %): 3,3 3,6 3,7 3,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,5 4,7 6,2 7,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,9 3,1 2,1 -0,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -33,7 -30,3 -27,8 -24,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 29,7 27,5 25,8 23,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,1 5,0 4,8 8,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,9 6,3 6,2 4,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,4 1,3 1,0 1,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 107,7+ 254,5 206,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 64,3+ 130,6 105,5
Stopnja tveganja države (op): / 34 34 35
Razred tveganja (op): / B B B
Enostavnost poslovanja**: / 50 39 37

Opombe:                                                                                                           

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan- maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

Leta 2017 je BDP zrasel za 3,7 % in dosegel 50,5 mlrd EUR. V letu 2018 je napovedana rast BDP v višini 3,6 %, v letu 2019 3,3 % rast ter v letu 2020 2 % rast BDP.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 

 

 


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 4,5 4,0 3,7 2,4
Rast javne potrošnje 3,1 4,0 2,0 3,0
Rast investicij 3,7 7,0 6,0 -3,0

(*) EIU napoved.

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je znašal izvoz blaga 25,8 mlrd EUR, uvoz pa 27,8 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je v letu 2017 znašal -1,9 mlrd EUR, kar predstavlja 3,9 % BDP. V letu 2017 je Bolgarija največ uvažala mineralna goriva in olja, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter rude. Največ so uvozili iz Nemčije (12,2 % od celotnega uvoza), Rusije, Italije, Romunije in Turčije. V izvozu je imela največji delež električna in elektronska oprema, baker, strojna oprema, mineralna goriva ter blago široke potrošnje. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Nemčija (13,4 % od celotnega izvoza). Sledijo Italija, Romunija, Turčija in Grčija.

 

Bolgarija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 14,2 Električna in elektronska oprema 9,9
Stroji, jedrski reaktorji 10,0 Baker in izdelki iz bakra 9,1
Električna in elektronska oprema 9,1 Stroji, jedrski reaktorji 8,1
Vozila 6,9 Mineralna goriva, olja 8,0
Rude, žlindra in pepel 5,7 Blago široke potrošnje 4,1
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 12,2 Nemčija 13,4
Rusija 10,2 Italija 8,3
Italija 7,3 Romunija 8,2
Romunija 7,1 Turčija 7,8
Turčija 6,3 Grčija 6,4
Slovenija (25. mesto) 0,7 Slovenija (24. mesto) 0,8


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bolgariji so v letu 2015 znašale 37,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -6,1 %. Celotne izhodne TNI Bolgarije so v letu 2015 znašale 1,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala -1,5 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bolgariji 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 51,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Italija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 5.964,3
Nemčija 5.606,2
Italija 4.239,0
Avstrija 3.265,2
Španija 3.264,3
Druge države 28.982,0
Skupaj 51.321,1
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 12.663,4
Nepremičnine 11.209,3
Kovine 1.887,4
Hoteli in turizem 1.402,1
Živilska in tobačna industrija 1.289,0
Drugi sektorji 22.870,1
Skupaj 51.321,1
 
 

 
Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo