Bosna in Hercegovina

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine

Gospodarstvo

Bosna in Hercegovina je bila ena najrevnejših republik nekdanje Jugoslavije in še danes ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. Kmetijstvo je v veliki meri še vedno v zasebnih rokah, vendar so kmetije majhne in neučinkovite. Gospodarstvo BiH je v tranziciji z omejenimi tržnimi reformami. Gospodarstvo se močno zanaša na izvoz kovin, energije, tekstila in pohištva, kot tudi na nakazila in pomoč iz tujine. Zelo decentralizirana država ovira usklajevanje gospodarskih politik in reform, medtem ko pretirana birokracija in segmentiran trg odvračata tuje naložbe.
 
Kot posledica vojne se je uvoz hrane dramatično povečal v letih 1992-1995. V številnih industrijskih panogah je še vedno preveč zaposlenih, kar je zapuščina prejšnjega centralno-planskega gospodarstva, čeprav omejena privatizacija izboljšuje učinkovitost v nekaterih sektorjih. Brezposelnost in visok proračunski primanjkljaj sta dva največja makroekonomska problema v BiH.

Bančni sektor je že precej reformiran, na bosanski bančni trg je vstopilo veliko tujih bank, predvsem avstrijskih in italijanskih, ki imajo danes že preko 85 % lastništva. To je podjetjem omogočilo lažji dostop do kapitala in bolj kvalitetne bančne storitve. Privatizacija državnih podjetij pa se odvija zelo počasi.

Znaten napredek v gospodarstvu je bil po vojni dosežen s podpisom Daytonskega sporazuma, a bosansko gospodarstvo je še vedno v tranziciji. BIH vidi možnost gospodarskega razvoja v priključitvi v EU. Bosna in Hercegovina pa je že postala članica CEFTE v septembru 2007.

 

Struktura BDP

Kmetijstvo zaposluje 7,8 %, industrijski sektor pa 26,8 % aktivnega prebivalstva. V terciarnem sektorju je zaposlenih 65,451 % aktivnega prebivalstva.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor BiH predstavlja 27 % BDP, v njem pa je zaposlena več kot četrtina aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše panoge so industrija jekla, rudarstvo, tekstilna, tobačna in pohištvena industrija, proizvodnja gospodinjskih aparatov ter sestavljanje vozil.

Rast industrijske proizvodnje je v letu 2017 znašala 3 %. Za leto 2018 analitiki napovedujejo rast industrijske proizvodnje v višini 4 %, v letu 2019 3 % in v letu 2020 3,5 %.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na trgu BiH:

 

IKT - telekomunikacije

S 1. januarjem 2006 je BiH liberalizirala omejen del telekomunikacijskega sektorja za fiksno telefonijo in mednarodne klice, kar je pripeljalo do nastanka devetih zasebnih ponudnikov fiksne telefonije. Telekom Srpske je bil privatiziran decembra 2006 s prodajo Telekomu Srbija, prevladujočemu ponudniku fiksne in mobilne telefonije v Srbiji.

Telekomunikacijski regulatorni organ BiH, CRA, je od začetka procesa liberalizacije leta 2007 dodelil 13 licenc zasebnim ponudnikom fiksne telefonije, 71 licenc zasebnim ponudnikom internetnih storitev (ISP) in 75 licenc zasebnim operaterjem omrežja, predvsem operaterjem kabelske televizije.
 
Pomemben razvoj predstavlja pojav širokopasovnega interneta, ki se uporablja prek kabelske televizije. CRA predvideva, da se bodo številni ponudniki internetnih storitev lotili poslovanja v VoIP preko interneta, ko bo liberalizirana mednarodna govorna storitev. En ponudnik VoIP, ameriška družba AirABA, že deluje na trgu BiH. V prihodnjih letih je pričakovati, da bo več ponudnikov ponudilo "trojni paket" telefona, interneta in kabelske storitve.

Telekomunikacijski trg v BiH je eden najmanj razvitih v srednji in vzhodni Evropi in kot tak predstavlja velik potencial za operaterje in ponudnike telekomunikacijske opreme.
 
V letu 2016 se je v BiH število naročnikov na mobilno telefonijo zmanjšalo za 1,1 % na 3,4 mio. Število naročnikov na fiksno telefonijo se je zmanjšalo za 2,8 % na 692.575. Promet preko mobilnih telefonov, merjen v minutah, se je v letu 2016 zmanjšal za 9,8 %, medtem ko se je promet preko fiksnih telefonov povečal za 1,9 %.
 
Konec leta 2016 je bilo v BiH 662.468 internetnih uporabnikov, kar je 3,3 % več kot leta 2015. Internetna penetracija je konec leta 2016 znašala 82,4 %.
 
Število ISDN naročnikov se je v letu 2016 znižalo za 6,8 %, medtem ko je število ADSL naročnikov naraslo za 6,9 %. V letu 2016 se je znižalo tudi število poslanih SMS sporočil in sicer za 23,6 %, število poslanih MMS pa se je znižalo za 12,2 %.
 
Najbolj priljubljena širokopasovna tehnologija je bila v letu 2016 xDSL, ki je imela 58 % tržni delež, sledi pa kabelska povezava z 32,2 % tržnim deležem.

 

 

Vir: Factiva, avgust 2017.

Transport - logistika

Zračni promet

Mednarodno letališče v Sarajevu je največje v državi, z večinskim, 90 % tržnim deležem. Letalski potniški promet na sarajevskem letališču se je v letu 2016 povečal za 8 % na preko 800.000 potnikov, v letu 2017 pa pričakujejo že 1 mio potnikov.

Iz mednarodnega letališča v Sarajevu letijo Austrian Airlines, Lufthansa, Croatia Airlines, German Wings, Turkish Airlines, Swiss Air, Adria Airways, Air Serbia, Qatar Airways, flyDubai, Norwegian, Eurowings, AirArabia, Pegasus Airlines in Wizz Air. Letališče je opremljeno tudi za potrebe tovornega prometa.
 
Nemški nizkocenovni prevoznik Eurowings odpira novembra 2017 novo linijo Sarajevo - Duesseldorf. Leti na tej liniji bodo 2 krat tedensko. To je poleg Stuttgarta in Kölna že tretja nizkocenovna letalska povezava Eurowingsa iz Sarajeva. Prav tako je v letu 2017 nizkocenovni prevoznik Wizz Air ponovno uvedel direktno linijo Sarajevo- Budimpešta, Quatar Airways pa direktno linijo Sarajevo - Doha.
 
Zaradi uvedbe novih linij in storitev namerava letališče Sarajevo kmalu širiti terminal B in sanirati njeno vzletno-pristajalno stezo. Projekt naj bi bil vreden 38 mio EUR. Projektna družba Group Arh bo kmalu dokončala projektni načrt in tako omogočila začetek pogajanj z EBRD za financiranje projekta.
 
BiH ima poleg sarajevskega še tri druga letališča; v Banja Luki, Mostarju in Tuzli. Ta letališča imajo le občasni komercialni čarterski promet, ki je podvržen sezonskim nihanjem. Investicijsko-razvojna banka Republike Srpske (RSB RS) je v letu 2017 letališču v Banja Luki odobrila posojilo v višini 3,83 mio EUR. Posojilo je namenjeno širitvi letališča in gradnji novega sodobnega logističnega centra za tovor, ki bo velik več kot 1.300 m2. Tudi potniški terminal bo dobil dodatnih 350 m2 prostora.
 

Cestni in železniški promet

Cestni in železniški promet v BiH se je od vojne po letu 1995 le malo izboljšali. Obstaja le 45 km avtocest v celotni državi, čeprav načrtujejo povezavo severno-južnega koridorja, ki bo povezal Sarajevo s severovzhodno in južno Hrvaško (Koridor 5c). Prav tako so slabo razvite tudi železniške povezave.
 
Bosanska vlada je v letu 2017 zagotovila subvencijo v znesku 11,9 mio EUR bosanskemu železniškemu podjetju Željeznice FBiH. Sredstva bodo namenili za vzdrževanje infrastrukture, sofinanciranje potniškega in kombiniranega železniškega prometa ter za javni železniški odsek. Dodeljena sredstva niso zadostna za vse potrebe družbe in so precej nižja v primerjavi s financiranjem iz drugih držav. Letni prevoz blaga v družbi znaša okoli 9 mio ton, kar je 20 % več kot je evropsko povprečje na kilometer. Družba že več let izkazuje izgubo v poslovanju.
 
Avtocestna družba JP Autoceste FBiH namerava začeti z gradnjo nove hitre ceste Lasve-Travnik. Projekt je vreden 183 mio EUR. Hitra cesta je del nove razširjene evropske mreže hitrih cestnih prog 2A, Lasva-Travnik-Jajce-Banja Luka in je zelo pomembna za povezovanje osrednjih območij s koridorjem 5C in izboljšanje prometa na avtocesti Sarajevo-Banja Luka. Vendar pa bo potek projekta odvisen od razpoložljivega financiranja. Razpis za projekt bo predvidoma objavljen v letu 2017.
 


Vir: Factiva, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje