Bosna in Hercegovina

Pregled gospodarskih gibanj v državi Bosni in Hercegovini

Statistični indikatorji  za obdobje 2019-2016

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 3,8 3,8 3,8 3,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 69++ 69
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 18,0 17,2 16,5 15,8
 BDP per capita (v EUR): 4.742 4.523 4.323 4.146
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 45,0 42,8 42,9 41,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 11.839 11.252 11.274 10.974
 Rast BDP (v %): 2,8 2,7 2,6 3,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 38,0 38,7 39,2 41,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,0 1,8 1,3 -1,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -8,3 -8,2 -8,1 -7,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 4,6 4,4 4,2 3,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,0 4,0 3,0 9,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,0 5,0 2,0 7,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,2 0,3 0,2 0,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 310,3+ 732,5 678,5
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 227,9+ 517,6 433,5
Stopnja tveganja države (op): / 51 51 51
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 86 81 79

Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je BiH zabeležila gospodarsko rast v višini 2,6 %. BDP BiH je v letu 2017 dosegel 16,5 mlrd EUR. V letu 2018 naj bi bila rast 2,7 %, v letih 2019 in 2020 pa naj bi BIH beležila rast BDP v višini 2,8 %. BDP naj bi po napovedih v letu 2020 dosegel 18,9 mlrd EUR.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

 

 

 

 

 

 



 

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 3,0 2,9 2,5 2,7
Rast javne potrošnje 0,5 0,5 -0,3 1,0
Rast investicij 1,0 3,2 3,0 4,0



(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

BiH je imela v letu 2017 3,8 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja. Izvoz blaga je v letu 2017 znašal 4,2 mlrd EUR, uvoz blaga pa 8,1 mlrd EUR. BiH je v letu 2017 največ izvažala pohištvo in svetila, mineralna goriva, les, stroje in obutev. Največ je BiH izvozila v Nemčijo (11,6 % od celotnega izvoza), na Hrvaško, v Italijo, Srbijo in Slovenijo. V uvozu predstavlja največji delež gorivo. Sledijo stroji, vozila, električna in elektronska oprema ter plastika in plastični izdelki. Glavni uvozni trg je bila v letu 2017 Nemčija, od koder so uvozili 11,6 % celotnega uvoza. Drugi pomembnejši uvozni trgi so še Italija, Srbija, Hrvaška in Kitajska.

 

BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015- 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 14,3 Pohištvo in svetila 10,4
Stroji, jedrski reaktorji 7,8 Mineralna goriva, olja 8,3
Vozila 6,9 Les in lesni izdelki 7,0
Električna in elektronska oprema 6,2 Stroji, jedrski reaktorji 6,4
Plastika in plastični izdelki 5,2 Obutev 6,2
 
Vodilni uvozni trgi 2017
% od celote
Vodilni izvozni trgi 2017
% od celote
Nemčija 11,6 Nemčija 14,4
Italija 11,4 Hrvaška 11,6
Srbija 11,2 Italija 10,9
Hrvaška 10,1 Srbija 9,8
Kitajska 6,5 Slovenija (5. mesto) 8,8
Slovenija (6. mesto) 5,0    

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v BIH so v letu 2015 znašale 6,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -3,9 %. Celotne izhodne TNI BIH so v letu 2015 znašale 0,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 1,6 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v BiH 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
  
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
 V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 13,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nizozemska, sledita pa ji Nemčija in Avstrija. Največ investicij je na področju Obnovljivi viri energije in Nepremičnine.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nizozemska 1.273,2
Nemčija 1.207,9
Avstrija 1.147,8
Turčija 741,1
Italija 642,1
Druge države 8.623,7
Skupaj 13.635,8
 
  
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 3.594,0
Nepremičnine 3.004,5
Premog, nafta, plin 1.788,7
Kovine 1.518,4
Finančne storitve 865,9
Drugi sektorji 2.864,1
Skupaj 13.635,8
 
 


Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo