Brazilija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Braziliji

Statistični indikatorji  za obdobje 2019-2016

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 210,7 209,2 207,7 206,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 25++ 25
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.825,3 1.734,0 1.819,6 1.615,7
 BDP per capita (v EUR): 8.661 8.286 8.761 7.838
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 3.000,0 2.856,3 2.861,1 2.831,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 14.237 13.655 13.779 13.739
 Rast BDP (v %): 2,6 2,8 1,0 -3,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 9,1 10,6 12,5 12,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 4,2 3,6 3,4 8,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -160,8 -147,7 -135,6 -125,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 205,3 187,2 192,2 166,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,6 4,3 7,0 1,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,9 9,1 6,0 -10,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 61,7 58,8 62,2 70,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 23,9+ 50,7 39,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 103,2+ 182,5 182,1
Stopnja tveganja države (op): / 50 50 51
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 125 123 121

Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan- maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je Brazilija zabeležila rast BDP v višini 1 %. V letu 2018 je napovedana 2,8 % rast, v letu 2019 2,6 % rast ter v letu 2020 2,4 % rast BDP. V letu 2020 naj bi BDP po napovedih dosegel 1.836,2 mlrd EUR.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

 

 

 

 

 







 

 

 Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 0,5 2,8 3,0 2,5
Rast javne potrošnje -0,8 -0,5 -0,5 -0,2
Rast investicij -1,5 5,0 4,5 5,0


(*) EIU napoved.
 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Brazilija je v letu 2017 uvozila za 135,6 mlrd EUR, izvozila pa za 192,2 mlrd blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 56,6 mlrd EUR, kar predstavlja 3,1 % BDP. V letu 2017 je Brazilija največ izvažala oljna semena, rudnine, mineralna goriva, vozila in meso. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Kitajska, kamor so izvozili 21,8 % od celotnega izvoza. Drugi izvozni trgi v letu 2017 so še ZDA, Argentina, Nizozemska in Japonska. Uvažali so največ mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, vozila ter organske kemikalije. Največ so v letu 2017 uvozili iz Kitajske (18,1 % od celotnega uvoza), ZDA, Argentine, Nemčije in Južne Koreje.
 

Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 14,3 Oljna semena in plodovi 11,9
Električna in elektronska oprema 13,8 Rude, žlindra in pepel 10,3
Stroji, jedrski reaktorji 11,6 Mineralna goriva, olja 9,8
Vozila 7,5 Vozila 6,8
Organski kemijski proizvodi 5,6 Meso in užitni klavniški proizvodi 6,4
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Kitajska 18,1 Kitajska 21,8
ZDA 16,7 ZDA 12,5
Argentina 6,3 Argentina 8,1
Nemčija 6,1 Nizozemska 4,2
Južna Koreja 3,5 Japonska 2,4
Slovenija (70. mesto) <0,1 Slovenija (60. mesto) 0,2

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2015 znašale 437,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -10,4 %. Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2015 znašale 163,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala -3,9 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 294,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Velika Britanija. Največ investicij je na področju kovin in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 67.848,5
Nemčija 23.825,1
Velika Britanija 22.904,0
Španija 21.307,0
Italija 20.722,2
Druge države 138.128,1
Skupaj 294.735,2
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Kovine 51.515,6
Komunikacije 47.135,6
Orig. avtomobilski deli 35.731,9
Finančne storitve 32.077,2
Kemikalije 10.826,2
Drugi sektorji 117.448,8
Skupaj 294.735,2
 
 


 Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo