Črna gora

Kontakt

Predstavitev

Uvod

Črna gora in Slovenija, ki sta bili nekoč povezani v skupni državi in v skupnem gospodarstvu, sta po razpadu SFRJ nadaljevali gospodarski in politični razvoj z različno intenzivnostjo. Črna gora se je po razglasitvi neodvisnosti (op. Črnogorci sicer raje rečejo, da so obnovili neodvisnost oziroma državnost) junija leta 2006 začela samostojno vključevati v mednarodne finančne institucije. Tako je še istega meseca postala članica Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), januarja 2007 se je pridružila Svetovni banki (WB) in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), decembra 2011 pa je postala 156. članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Junija 2017 je postala 29. članica NATO in s tem okrepila svojo stabilnost, kar je rezultiralo, da se je v enem letu po članstvu podvojil priliv tujih investicij v državo. Konec junija 2012 je Črna gora uradno začela pristopna pogajanja z EU, prva poglavja pa je odprla po pregledu usklajenosti (screeningu) svoje zakonodaje z evropsko, ki se je končal leta 2013. Pričakuje se, da bi izmed držav regije Zahodnega Balkana, lahko postala prva nova članica EU leta 2025, vendar pa bo časovnica odvisna od izpolnjevanja potrebnih meril, naklonjenosti in politike držav članic novi širitvi. Sporazumi o prosti trgovini, ki jih je Črna gora podpisala z Evropsko unijo (Stabilizacijski asociacijski sporazum), EFTA, CEFTA, Rusko federacijo, Turčijo in Ukrajino, omogočajo črnogorskim podjetjem dostop do trga s preko 800 milijonov prebivalcev. S Slovenijo ima sklenjen sporazum o gospodarskem sodelovanju.
 

Pomembna geostrateška lokacija

Črna gora ima ugodno geografsko lokacijo in je z regijo in svetom povezana z dvema mednarodnima letališčema (Podgorica in Tivat), železnico, pomorskim in cestnim prevozom. Trenutno potekajo pogajanja za pridobitev koncesije za upravljanje obeh letališč. Na obali Jadrana je več mednarodnih pristanišč, najpomembnejše je pristanišče Bar, ki lahko sprejme težka tovorna plovila. Luka Bar je z regijo in srednjo Evropo povezana z železniško in cestno infrastrukturo prek Beograda in Budimpešte. V Črni gori so 13. julija 2022 odprli 41 km dolg avtocestni odsek Smokovac-Mateševo na avtocesti Bar-Boljare. To je prvi odsek prve avtoceste v državi, ki bo po dokončanju povezala Podgorico s severom države in srbsko mejo. Prvi odsek avtoceste je zgradilo kitajsko podjetje China Road & Bridge Corporation, ki je gradilo tudi most na otoku Pelješac na Hrvaškem. Skupna dolžina avtoceste bo predvidoma 160 km. Kdaj se bo začela gradnja odseka do obale, še ni znano.
 

Gospodarstvo Črne gore

Črna gora ima kot najmanjša država na Balkanu razmeroma krhko gospodarstvo, ki šele prehaja v tržni sistem in temelji na finančnih naložbah, zlasti v energetskem in turističnem sektorju (zasebne naložbe predstavljajo približno petino BDP). Med najpomembnejše sektorje črnogorskega gospodarstva, ki bi lahko omogočili gospodarsko rast države so tradicionalno industrija aluminija, železa in jekla ter lesna industrija, pa tudi živilski izdelki, kot so meso in mlečni izdelki. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so sektor, v katerem lahko Črna gora postane konkurenčnejša, zlasti če izboljša poslovno okolje in kakovost izobraževanja. Na področju prehrambne industrije sta Covid-19 kriza in tudi aktualna kriza v Ukrajini razkrili (pre)veliko uvozno odvisnost. 

Črna gora je v zadnjih petih letih privabila precejšen delež neposrednih tujih naložb. Največ neposrednih tujih naložb je bilo od leta 2006 vloženih v nepremičnine oz. 30 odstotkov, večinoma povezanih z naložbami s področja turizma. To ohranja razmeroma nediverzificirano strukturo črnogorskega gospodarstva in prispeva k njegovi ranljivosti za nekatere vrste šokov, kot je Covid-19. Privabljanje večjega števila neposrednih tujih naložb v druge sektorje in diverzifikacija gospodarstva zahteva reševanje preostalih vprašanj v poslovnem okolju, vključno z zmanjšanjem velikosti neformalnega gospodarstva in nadaljevanjem fiskalnih prilagoditev, da bi javni dolg postavil na trajnostno pot.
 

Struktura BDP Črne gore

Industrijski sektor ustvari 20% BDP in zaposluje 19% delovne sile. Prispevek industrije k BDP države v zadnjih letih upada. Industriji jekla in aluminija predstavljata dobršen del državnega izvoza. Ostali pomembni industrijski panogi sta še proizvodnja široko potrošnih izdelkov in živilska industrija. Črnogorska industrijska proizvodnja se je leta 2020 zmanjšala za 0,9%, potem ko se je že leta 2019 skrčila za 6,3%.  

Sektor kmetijstva, ki predstavlja 8 % BDP, zaposluje 8 % delovne sile. Približno 60 % sektorja predstavlja živinoreja, 40 % pa pridelava kmetijskih izdelkov. Kmetijstvo je zaradi zastarelih metod precej neučinkovito. Kmetijska zemljišča predstavljajo 19 % celotnega ozemlja. Na obalnem območju, kjer prevladuje mediteransko podnebje, gojijo agrume in oljke, v osrednjih delih države sezonsko zelenjavo in tobak, na severu pa se večinoma ukvarjajo z ovčerejo. Glavna izvozna pridelka sta vino in pivo. Ker se Črna gora pripravlja za vstop v EU, si prizadeva tudi za izboljšanje svojega kmetijskega sektorja v skladu s predpristopnimi zahtevami EU.
 
Storitveni sektor ustvari 72% BDP in zaposluje 73% delovne sile. Turizem je tretji največji gospodarski sektor v državi, kamor je usmerjenih več kot tretjina vseh naložb. Turistični sektor ustvari približno 20% BDP. Država si prizadeva izboljšati svojo turistično infrastrukturo in razviti svojo eko-turistično industrijo, kar naj bi do leta 2027 pomagalo ustvariti preko 30% BDP.  Vlada poskuša privabiti velike tuje hotelske verige, ki bodo zagotavljale gostinske standarde, podobne evropskim. Hotelska infrastruktura Črne gore je bila do nedavnega precej nerazvita, vendar so se z velikimi infrastrukturnimi projekti razmere začele hitro spreminjati.
 

Aktualna gospodarska gibanja

Pandemija COVID-19 je razkrila občutljivost Črne gore na zunanje šoke. Ker prihodki od turizma predstavljajo okoli 20% BDP, je izguba turistične sezone v 2020 privedla do ene najglobljih recesij v Evropi, BDP je upadel za več kot 15%, zaposlenost pa je padla na najnižjo raven v devetih letih. Ruska agresija na Ukrajino ima podoben "potencial" z gospodarskimi posledicami za Črno goro, ki se vedno bolj kažejo v rasti cen goriva, osnovnih življenjskih potrebščin, zmanjšanja tujih investicij ter upadu turističnega obiska. 

Rusija je po podatkih Centralne banke največji tuji investitor v Črni gori. Ruska podjetja in državljani so lani v Črni gori vložili 164 milijona evrov od skupnih 898 milijonov EUR oz. 18,3% vseh TNI (večina vlaganj gre v nepremičnine). Poleg Rusije, so bili največji investitorji še Italija z 78 milijoni, Švica z 78 milijoni in Srbija s 76 milijoni EUR. Investicije iz Ukrajine so bile vredne 11,8 milijona evra oz. 1,3% vseh tujih investicij. Turisti iz Rusije in Ukrajine so lani ustvarili okoli 20% vsega turističnega prometa. V letih pred Covid-19 je bilo ruskih turistov še bistveno več. Glede na to, koliko turizem pomeni za črnogorski BDP, bi predviden padec turističnega obiska glede na podatke iz lanskega leta lahko predstavljal padec BDP za 4-5%.

Aprila 2022 je Svetovna banka (WB) predstavila spomladansko gospodarsko poročilo za Črno goro, v katerem je znižala napoved rasti črnogorskega gospodarstva z januarsko napovedanih 5,6% na 3,6%. Po recesiji, ki jo je povzročila pandemija, je Črna gora lani beležila močno gospodarsko okrevanje (12,4% rast BDP). Vendar pa se je ta rast letos že upočasnila zaradi vojne v Ukrajini. Tveganje za rast BDP predstavljata tudi politična nestabilnost v državi in upravne (ne)zmogljivosti za izvajanje reform. 

Tako WB, kakor tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), napovedujeta nižjo rast zaradi turizma. Glavni vpliv vojne v Ukrajini na črnogorsko gospodarstvo tako vidijo v zmanjšanju turističnega obiska gostov iz Ukrajine, Rusije in tudi Belorusije, ki bo še dodatno upočasnil izvoz, zasebno potrošnjo in okrevanje zaposlenosti. 

Po oceni WB je bila inflacija v ČG lani več kot 9%, pri čemer gre za najvišjo rast po devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vpliv inflacije se večinoma blaži s povečanjem realnega razpoložljivega dohodka, torej z dvigom povprečne plače z ukrepi že omenjenega vladnega programa "Evropa sad!". V 2021 je bila zabeležena močna rast novih delovnih mest, predvsem v tretjem četrtletju, ta trend naj bi se nadaljeval tudi letos. Je pa stopnja brezposelnosti v Črni gori aprila 2022 še vedno znašala visokih 24%. 
 
Pozitivno ocenjen je močan neto izvoz, ki je precej zmanjšal primanjkljaj tekočega računa. Javnofinančni primanjkljaj se je lani zaradi rasti prihodkov in nižjih odhodkov zmanjšal z 11% na 2% BDP. Javni dolg je leta 2021 padel na 85% BDP, a je še vedno največji v regiji.  Svetovna banka je v zvezi s tem Črni gori podala več priporočil glede izvajanja fiskalne politike (potreba po krepitvi zasebne potrošnje, pospeševanje energetske varnosti s spodbujanjem regionalnega povezovanja energetskih trgov, energetskih naložb v OVE in učinkovitost delovanja energetskih podjetij). Črna gora mora glede na svetovni razvoj pospešiti strukturne reforme, vključno z reformo pokojninskega sistema, ter izvajati preudarno fiskalno politiko za ublažitev povečanih tveganj zaradi vojne v Ukrajini.
 

Zunanjetrgovinska menjava Črne gore

Po podatkih črnogorskega statističnega urada je skupna zunanjetrgovinska menjava Črne gore v letu 2021 znašala 2,94 milijarde EUR kar je 19% več glede na leto 2020. Izvoz blaga in storitev se je povečal za 19,4%, uvoz pa za 19%. Zunanja trgovina je bila največja s članicami CEFTA in z EU. Največje zunanjetrgovinske partnerice pri izvozu so bile: Srbija (107,3 mio EUR), Švica (50,7 mio EUR) in Bosna in Hercegovina (33,4 mio EUR). Največje partnerice pri uvozu pa so bile: Srbija (500,8 mio EUR), Kitajska (245,2 mio EUR) in Nemčija (231,2 mio EUR). Slovenija se med državami EU uvršča na peto mesto največjih zunanjetrgovinskih partneric Črne gore.
 

Gospodarsko sodelovanje s Slovenijo

Gospodarsko sodelovanje med državama je dobro, obstajajo pa še priložnosti za njegovo dodatno okrepitev. Možnosti za krepitev sodelovanja so na področju energetike (izgradnja obnovljivih energetskih objektov, vetrne in sončne elektrarne), na področju turizma (tudi agroturizem in visokogorski turizem), kmetijstva (mesna, mlekarska industrija, predelava sadja in zelenjave), IT/digitalizacija, kreativne industrije in start-upi ter investicije v komunalne infrastrukturne projekte. Blagovna menjava med državama je v letu 2021 dosegla vrednost 105,7 mio EUR, kar predstavlja manjši dvig za 1,7% glede na leto 2020 (ko je znašala 104 mio EUR). Izvoz je porasel za slabih 10% in dosegel vrednost 89,3 mio EUR, uvoz pa je precej upadel in sicer kar za dobrih 27% na 16,5 mio EUR. 

V Črni gori deluje Slovenski poslovni klub z njegovo osrednjo nalogo pomoči slovenskim podjetjem, ki želijo prodreti na črnogorski trg.

Borut Valenčič

Lokacija in kontaktni podatki

Veleposlaništvo Republike Slovenije Podgorica
Ekonomski svetovalec: Borut Valenčič

Atinska ulica 41, 81000 Podgorica, Črna gora

T: 00 382 20 618 150
F: 00 382 20 655 671
E: borut.valencic@gov.si

Posodobljeno: 19. 9. 2022