Danska

Prodaja na Dansko

Tržne poti, distribucija

Danska podjetja raje uporabljajo usluge priznanih lokalnih agentov in distributerjev, kot pa da bi v lastnem imenu poslovala s partnerji iz tujine. Struktura danskih agentov in posrednikov se je oblikovala skozi stoletja in dandanes je to izbrana in hkrati konkurenčna skupina podjetij. Precej gospodarskih sektorjev je takih, kjer igra glavno vlogo majhno število močnih in včasih tudi konzervativnih podjetij, ki so si sloves in naročnike pridobivali desetletja. V zadnjih letih je opaziti porast neposrednega naročanja pri evropskih podjetjih. Trend neposrednega trgovanja se posebej krepi pri nacionalnih verigah trgovin, ki imajo močne uvozne oddelke. Hkrati pa je vedno več tujih podjetij, ki ustanavljajo svoje izpostave in nato uvažajo neposredno.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Predstavitev novih izdelkov je navadno stroškovno zahteven projekt. Danski partnerji velikokrat pričakujejo, da bo njihov partner iz tujine deloma ali v celoti nosil stroške oglaševanja in drugih akcij tržnega komuniciranja. Danska podjetja in oglaševalske agencije uporabljajo vse uveljavljene oblike predstavljanja izdelkov v različnih masovnih in neposrednih medijih. Kot oglaševalski medij podjetja največ uporabljajo dnevne časopise, specializirane publikacije, televizijo in oglase v kinematografih. Posebej je treba upoštevati oglaševalski kodeks glede izdelkov, ki so namenjeni otrokom. Oglaševanje alkohola, tobaka in zdravil ni dovoljeno. Danci so precej zadržani glede neposrednih marketinških prijemov: prodaja od vrat do vrat je posebej nepriljubljena in je v večini primerov zakonsko prepovedana; telefonski marketing je dovoljen, vendar rezultati navadno niso posebej vzpodbudni; med mediji neposrednega marketinga prevladujejo katalogi za naročanje po pošti in TV prodaja.

Informacije o sejemskih prireditvah na Danskem:

 

Plačevanje

Po informacijah Nove Ljubljanske banke se slovenski izvozniki pri izvozu v razvite države vedno redkeje poslužujejo instrumentov za zavarovanje plačil (dokumentarnega inkasa, akreditivov, menic) in se pogosteje odločajo za dobavo blaga na odprt račun (clean payment), saj se z upadanjem rizika v razvitih državah zmanjšuje uporaba instrumentov zavarovanja plačil. Tako naj bi 70 % plačil predstavljala prosta nakazila (avansi, dobava na odprt račun). Uporaba akreditivov in dokumentarnega inkasa se v zadnjih letih manjša, še vedno pa prevladuje uporaba akreditivov napram dokumentarnemu inkasu. Zaradi specifičnih lastnosti poslov je garancijsko poslovanje z razvitimi državami v porastu.
Odločitev za uporabo posameznih instrumentov je odvisna od rizičnosti države in v veliki meri od medsebojnega zaupanja med partnerji. Pomemben dejavnik pa je tudi cena instrumenta zavarovanja.

Običajni plačilni pogoji so 30 dni po izstavitvi računa, kar pomeni, da prodajalec pošlje svoji stranki račun in ji zaupa, da bo plačala v 30 dnevnem roku, brez dodatnih garancij. Na računu mora biti obvezno napisana banka in račun, na katerega se lahko izvede plačilo.

Največje banke na Danskem:

 

Transport

Način distribucije je odvisen od vrste izdelka. Industrijske surovine zastopajo agenti, ki ne skladiščijo blaga. Specializirane izdelke, npr. zahtevne tehnične sisteme in izdelke, distribuirajo in prodajajo hčerinska podjetja, ki jih ustanovijo matična podjetja. Blago široke potrošnje distribuirajo in prodajajo uvozna ter distribucijska podjetja širokopotrošne dobrine pa najpogosteje neposredno uvažajo večja podjetja, ki imajo v lasti maloprodajno mrežo trgovin z živilskim in neživilskim blagom. Maloprodajo v več kot petdesetih odstotkih obvladujeta podjetji Coop Danmark in Dansk Supermarket, ki sta hkrati tudi pomembna trgovca na debelo in uvoznika. Na Danskem sicer deluje približno 30 večjih neodvisnih uvoznikov živilskih izdelkov.

Vse špedicije lahko uredijo hitre in kakovostne dostave kamorkoli na Danskem, skladiščenje zbirnega blaga ali pokvarljive robe (prehrana, pijača, ribe) ter razsutega tovora. Med najhitrejšimi je podjetje LEMAN A/S Padborg, ki ima svoja skladišča in podružnice po vsej Danski (Herning, Kopenhagen,...), kakor tudi na Švedskem in Finskem. Pogodbeno so povezani tudi z Intereuropo Ljubljana. Med ostalimi ponudniki tovrstnih storitev je podjetje Schenker A/S, ki ima podružnice po celem svetu, tudi v Ljubljani.

Danska ima dobro delujočo in razvito infrastrukturo, kar omogoča enostavno upravljanje blaga po zraku, morju in po kopnem.

Od Kopenhagna in okoliške regije Øresund v najmanj 5 urah lahko dostopate do dobro razvitega trga, ki pokriva 46 milijonov potrošnikov kot tudi to, da imate možnost dostopa do potrošnikov iz Stockholma in ostalih okoliških mest.

Najboljša letališča v Evropi
Letališče v Kopenhagnu je glavno letališko središče v nordijskih in balstkih državah. Nahaja se le 8 km stran od mestnega jedra in je dostopno z avtom, vlakom in avtobusom. Preko tega letališča se na letni ravni prevozi nad 350.000 ton tovora. Danska ima še tri druga mednarodna letališča: Aalborg, Aarhus in Billund.

Cestni promet
Kakovostni avtocestni system zagotavlja hiter in enostaven dostop blaga do vseh trgov v Severni Evropi. Z odpiranjem mostu Great Belt Bridge in Øresund Bridge v letih 1998 in 2000 se je močno povečal transportni promet z ostalimi državami v tem delu Evrope.

Celovit pristaniški sistem
Največji del izvoza, skoraj 75 %, gre preko morskih poti, kar izpostavlja Dansko za izrazito razvito državo s sodobno razvitimi pristanišči.

Sodobno železniško omrežje
Danska je tranzitna država, preko katere se prevažajo mednarodni tovorni vlaki. Trenutno so danske železnice v fazi posodabljanja in prilagajanja novemu EU standard ter ERTMS signalnemu sistemu. Kar bo pomenilo še en tehnološki napredek Danske na tem področju.

Več: Invest in Denmark

 

Poglejte si tudi: