Egipt

Pregled gospodarskih gibanj v državi Egiptu

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 97,1 95,0 92,9 91,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 93++ 96
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 240,6 202,2 172,1 242,4
 BDP per capita (v EUR): 2.475 2.126 1.850 2.667
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.100,8 1.021,7 1.001,9 961,6
 BDP per capita (PPP, v EUR): 11.331 10.756 10.779 10.568
 Rast BDP (v %): 5,3 5,0 4,2 4,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 11,1 11,5 12,1 12,5
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 15,5 20,1 29,5 13,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -51,4 -50,5 -52,4 -51,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 26,8 26,1 23,1 18,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,8 8,1 86,0 -14,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,8 6,8 52,5 -1,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 8,7 7,9 7,9 7,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 16,6+ 42,3 42,3
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 24,0+ 47,3 31,9
Stopnja tveganja države (op): / 52 52 57
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 128 122 126


Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je Egiptovsko gospodarstvo doseglo 4,2 % rast BDP. EIU napoveduje 5 % rast v letu 2018 ter 5,3 % in 5,6 % rast v letih 2019 in 2020.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 4,2 4,1 4,2 4,3
Rast javne potrošnje 2,5 2,4 2,0 2,0
Rast investicij 12,3 10,5 9,0 8,2


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Egipt ima velik strukturni trgovinski primanjkljaj. Egipt je v letu 2017 uvozil za 52,4 mlrd EUR, izvozil pa za 23,1 mlrd EUR blaga. Trgovinski primanjkljaj je znašal -29,3 mlrd EUR, kar predstavlja 17 % BDP. Egipt največ izvaža mineralna goriva, drage kamne in kovine, električno in elektronsko opremo, plastiko ter sadje in oreščke. Vodilni izvozni trg v letu 2017 so bili ZAE (10,6 % od celotnega izvoza). Sledijo Italija, Turčija, Savdska Arabija in ZDA. V letu 2017 je Egipt največ uvažal mineralna goriva, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, žita ter železo in jeklo. Največ je Egipt v letu 2017 uvažal iz Kitajske (12,2 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Italija, Savdska Arabija in ZDA.
 

Egipt - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 17,4 Mineralna goriva, olja 19,5
Stroji, jedrski reaktorji 8,6 Biseri, dragi kamni, kovine 8,2
Električna in elektronska oprema 7,3 Električna in elektronska oprema 6,7
Žita 6,6 Plastika in plastični izdelki 5,8
Železo in jeklo 4,9 Sadje in oreščki 4,9

 

Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Kitajska 12,2 ZAE 10,6
Nemčija 6,8 Italija 8,5
Italija 6,3 Turčija 7,2
Savdska Arabija 6,3 Savdska Arabija 6,0
ZDA 5,9 ZDA 5,1
Slovenija (72. mesto) 0,1 Slovenija (61. mesto) 0,2


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Egipt so v letu 2015 znašale 84,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala 6,2 %. Celotne izhodne TNI Egipta so v letu 2015 znašale 7,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 3,4 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Egiptu 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 154,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZAE, sledita pa ji Kitajska in Italija. Največ investicij je na področju nepremičnin ter premoga, nafte in plina.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZAE 39.323,1
Kitajska 20.949,1
Italija 11.168,1
Velika Britanija 7.846,7
Savdska Arabija 5.350,7
Druge države 69.947,5
Skupaj 154.585,1
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 68.164,5
Premog, nafta, plin 41.011,5
Kemikalije 11.071,9
Hoteli in turizem 4.347,2
Komunikacije 2.404,6
Drugi sektorji 27.585,6
Skupaj 154.585,1


 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo