Estonija

Gospodarske panoge Estonije

Gospodarstvo

Estonija, ki je od leta 2004 članica EU, ima sodobno tržno gospodarstvo in eno od višjih ravni dohodkov na prebivalca v Srednji Evropi in Baltski regiji. Njeno gospodarstvo je močno odvisno od trgovine in občutljivo na tuja nihanja. Uspešne vladne politike so bile usmerjene v prosto trgovino, napredno gospodarstvo in zdravo fiskalno politiko. To je privedlo do uravnoteženega proračuna in najnižjega deleža dolga v BDP v EU. Estonsko gospodarstvo ima močno razvita sektorja elektronike in telekomunikacij ter vzpostavljene močne trgovinske vezi s Finsko, Švedsko, Nemčijo in Rusijo. V Estoniji primanjkuje delovne sile, tako nekvalificirane kot visoko kvalificirane, čeprav je vlada spremenila zakon o priseljevanju, ki omogoča lažje zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev in povišala plače, ki presegajo povečanje produktivnosti. Velik poudarek daje Estonija inovacijam za zagon tehnologij in e-poslovanja.
 

Struktura BDP

Kmetijski sektor prispeva 3 % BDP in zaposluje 3,1 % aktivnega prebivalstva.

Industrijski sektor zaposluje dobro petino estonskih delavcev in prispeva 29 % BDP. Glavne industrijske panoge so živilska industrija (predvsem mlečni proizvodi in predelava mesa), ki predstavlja 15 % industrijske proizvodnje, elektronika in IT, ter kemična in lesna industrija.

Najbolj je razvit storitveni sektor, še posebej transport in logistika, biotehnologija in finančne storitve. Storitveni sektor predstavlja 68 % BDB in zaposluje 76,7 % estonskega prebivalstva. Estonija je zelo napredna na področju e-poslovanja in razvoja interneta, zato jo celo poimenujejo z vzdevkom E-stonia.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Estonski industrijski sektor predstavlja 29 % BDP in zaposluje 20,2 % aktivnega prebivalstva. Glavne industrijske panoge so živilska industrija, ki predstavlja 15 % celotne industrije, elektronika in IT, ter kemična in lesna industrija.

V letu 2017 je industrijska proizvodnja zrasla za 3,4 %. Po napovedih naj bi industrijska proizvodnja v letu 2018 zrasla za 2 %, v letu 2019 pa naj bi upadla za 2 %. V letu 2020 je ponovno napovedana rast industrijske proizvodnje za 3 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na estonskem trgu:

 

Transport

Estonski transportni sistem obsega železniški, cestni, pomorski, rečni in zračni promet ter občinski elektrificiran prevoz in prevoz po cevovodih. Infrastruktura nacionalnega prevoza je dobro razvita. Zaradi visoke konkurence so lokalne logistične in transportne družbe dosegle zahodne standarde v storitvah in kakovosti ter imajo velik transportni potencial.

Operativne storitve večinoma zagotavljajo zasebna podjetja, prav tako pomorski promet, medkrajevni avtobusni promet, zračni promet in večino železniškega prometa. Glavna nacionalna prevozna podjetja so:

  • AS Tallinna Lennujaam (Talin Airport Ltd)
  • AS Tallinna Sadam (Port of Tallinn)
  • AS Elektriraudtee (Električne železnice)
  • AS Eesti Raudtee (Estonske železnice, ki upravljajo večino javnih železniških infrastruktur Estonije).

Po podatkih estonskega statističnega urada se je število potnikov, ki so v letu 2016 uporabljali estonski transportni sistem, zmanjšalo za 3 %, število tovornega prometa pa se je znižalo za 1 % v primerjavi z letom prej. Število potnikov se je povečalo v pomorskem in železniškem prometu, zmanjšalo pa v zračnem in cestnem prometu. Tovorni promet se je v letu 2016 povečal v cestnem prometu, zmanjšal pa v železniškem prometu.

Število potnikov v cestnem, pomorskem, železniškem in zračnem prometu je v letu 2016 v Estoniji doseglo 207,5 mio. Največ, kar 92 % jih je bilo v cestnem prometu. 

Število potnikov v cestnem prometu se je v letu 2016 zmanjšalo za 4 % v primerjavi z letom 2015. Skupno je bilo v letu 2016 registriranih 190,9 mio potnikov v cestnem prometu.

Estonske pomorske transportne organizacije so v letu 2016 prepeljale 9,1 mio potnikov, kar je 5 % več kot leta 2015.

Estonski železniški transport je v letu 2016 prepeljal 6,9 mio potnikov, kar je 4 % več kot leta 2015, medtem ko je estonski zračni transport v letu 2016 prepeljal 569.500 potnikov ali 15 % manj kot leta 2015.

Estonska transportna podjetja so v letu 2016 skupno prepeljala 65,4 mio ton tovora, od tega 59 % po cesti in 39 % preko železnic. Cestni transport je v letu 2016 zabeležil prevoz 38,8 mio ton tovora ali 6 % več kot leta 2015, železniški transport pa je prepeljal 25,4 mio ton tovora ali 10 % manj kot leta 2015.
 


Vir: Factiva, avgust 2017.

IKT - telekomunikacije

Estonski trg telekomunikacij še naprej raste in pridobiva predvsem zaradi številnih zakonodajnih ukrepov, ki spodbujajo konkurenco in omogočajo alternativnim operaterjem, da nacionalnemu operaterju Telia zmanjšujejo tržni delež. Nadgradnje fiksne infrastrukture so bile usmerjene predvsem v podporo paketnih ponudb. Nacionalni operater Telia bo do konca leta 2020 prenehal izvajati DSL storitve. Namesto tega bodo storitve prenesene na infrastrukturo VDSL, optični kabel, na podeželju pa na LTE.
 
Estonija ima enega najnaprednejših mobilnih trgov v Evropi, predvsem zaradi precejšnjih investicij operaterjev mobilne telefonije Telia, Elisa in Tele2. Trg ima učinkovito konkurenco, čeprav sektor MVNO ostaja nerazvit. Številne investicije operaterjev v tehnologije HSPA in LTE so omogočile razvoj vse večjega sektorja mobilnih širokopasovnih povezav. Uvedba storitev LTE-A je omogočila vrsto novih mobilnih podatkovnih storitev in aplikacij in postavila Estonijo na vrh lestvice razvoja teh storitev v regiji. Operaterji se ukvarjajo s poskusi 5G, kar bo v prihodnjih letih omogočilo še nadaljnjo rast prihodkov, ko bodo po letu 2020 storitve postale tudi komercialno dostopne.
 
Država ima tudi eno najvišjih stopenj penetracije širokopasovnih povezav v Evropi, ki jo podpira celovita infrastruktura DSL ter širok doseg kabelskih in optičnih omrežij. Visoka širokopasovna penetracija je omogočila razvoj e -gospodarstva Estonije pri uvedbi različnih storitev, kot so e-trgovina, e-uprava, e-izobraževanje in e-zdravje.
 
Trg kabelske televizije je dobro razvit, zato so kabelski operaterji dobro pozicionirani in ponujajo različne paketne storitve. V Estoniji je bilo v letu 2016 1.196.521 internetnih uporabnikov, kar predstavlja 91,4 % penetracijo. Približno 330.400 pametnih telefonov je bilo v letu 2016 prodanih v Estoniji, kar je 29.300 več kot leta 2015. Število prodanih funkcijskih telefonov s tipkovnico je doseglo 74.400 ali 7.500 več kot leta 2015. Povprečna cena pametnega telefona je v letu 2016 v Estoniji znašala 321 EUR. Samsung in Huawei vodita med blagovnimi znamkami in imata skupaj 71 % tržni delež glede na število prodanih enot. Doro in Alcatel pa vodita med blagovnimi znamkami funkcijskih telefonov.

 

 

Vir: Factiva, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje