Estonija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Estoniji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 1,3 1,3 1,3 1,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 31++ 31
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 25,6 23,9 22,8 21,0
 BDP per capita (v EUR): 19.585 18.275 17.356 15.984
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 39,2 36,9 36,8 35,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 29.966 28.176 27.991 26.694
 Rast BDP (v %): 3,6 3,4 4,6 2,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 5,1 5,5 6,0 6,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,9 2,9 3,5 0,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -14,3 -13,2 -13,1 -11,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 13,2 12,4 12,1 11,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,5 3,7 4,0 4,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,7 4,2 4,7 5,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,4 1,5 1,5 0,7
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 28,4+ 50,7 35,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 4,2+ 9,1 8,3
Stopnja tveganja države (op): / 26 23 23
Razred tveganja (op): / B B B
Enostavnost poslovanja**: / 12 12 11


Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan- maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

Estonska gospodarska rast v je v letu 2017 znašala 4,6 %, BDP pa je dosegel 22,8 mlrd EUR. Napoved za leto 2018 je 3,4 % gospodarska rast, za leti 2019 in 2020 pa 3,6 % in 2,6 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 2,5 3,5 4,0 3,5
Rast javne potrošnje 1,1 2,0 3,0 2,0
Rast investicij 16,5 6,0 4,0 3,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Estonija ima zelo odprto gospodarstvo. Estonija je v letu 2017 uvozila za 13,1 mlrd EUR, izvozila pa za 12,1 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -1 mlrd EUR, kar predstavlja 4,4 % BDP.  Estonija največ izvaža električno in elektronsko opremo, les in lesne izdelke, mineralna goriva, strojno opremo ter pohištvo. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Finska, kamor so izvozili za 16,1 % celotnega izvoza. V letu 2017 so največ uvažali električno in elektronsko opremo, vozila, stroje, mineralna goriva ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2017 uvozili iz Finske (14 % od celotnega uvoza), Nemčije, Litve, Švedske in Latvije.
 

Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Električna in elektronska oprema 15,0 Električna in elektronska oprema 17,1
Vozila 10,2 Les in lesni izdelki 10,7
Stroji, jedrski reaktorji 10,1 Mineralna goriva, olja 9,7
Mineralna goriva, olja 9,5 Stroji, jedrski reaktorji 8,4
Plastika in plastični izdelki 4,4 Pohištvo in svetila 8,0
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Finska 14,0 Finska 16,1
Nemčija 10,7 Švedska 13,5
Litva 8,8 Latvija 9,1
Švedska 8,5 Nemčija 7,3
Latvija 8,2 Rusija 7,2
Slovenija (35, mesto) 0,2 Slovenija (57. mesto) 0,1

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2015 znašale 17,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -0,6 %. Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2015 znašale 5,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 1,5 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 9,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita pa ji Švedska in Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Finska 2.202,5
Švedska 1.195,0
Rusija 665,7
Norveška 570,6
Velika Britanija 525,8
Druge države 4.186,3
Skupaj 9.346,0
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 1.529,2
Komunikacije 983,8
Finančne storitve 877,4
Transport 545,9
Progr. opr. in IT storitve 263,0
Drugi sektorji 5.146,7
Skupaj 9.346,0

 



Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo