Finska

Prodaja na Finsko

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Finska je visoko industrializiran, zelo odprt trg z 5,5 milijonov prebivalcev in eno najvišjih kupnih moči v Evropski uniji. Je edina nordijska država, ki je prevzela evro. Gospodarsko okolje je stabilno, transparentno, konkurenčno in stimulativno. Trgovina je zelo pomembna – izvoz predstavlja kar tretjino BDP.

Finska je konkurenčna zlasti v predelovalni industriji (lesna in kovinska industrija), inženiringu, telekomunikacijah, informatiki in čistih tehnologijah. Naravna bogastva so omejena na les in nekatere rudnine; sicer je Finska odvisna od uvoza surovin, energije in hrane. Finska je bila pred letom 2009 eno najbolj uspešnih gospodarstev v EU, finančna kriza pa je močno zaustavila rast. Dolgoročno predstavlja težavo tudi staranje prebivalstva.
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Finska je v Evropski uniji po kupni moči na drugem mestu (za Dansko in pred Švedsko, sledijo Anglija, Nizozemska in Belgija). Najpomembnejši dejavniki pri odločitvi za nakup so kakovost, varnost in poreklo izdelka. Ostali dejavniki so blagovna znamka, skladnost z evropskimi normami (oznaka CE), ekološka nalepka. Če je blago dobre kakovosti, tehnološko napredno in skladno z merili za varstvo okolja je cena manj pomemben dejavnik.

Finski potrošniki dajejo prednost domačim izdelkom zlasti na področju živilske industrije. Sicer so odprti do novih izdelkov in konceptov. Veliko povpraševanje je zlasti po blagu z visoko dodano vrednostjo. Finskim potrošnikom so všeč preprosti in praktični izdelki z enostavno embalažo, ki ni škodljiva za okolje.
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Glede na vrsto blaga in velikost podjetja so primerne različne oblike vstopa na finski trg. Pri izvoznih poslih je vstop na trg mogoč prek veletrgovcev ali specializiranih trgovcev na drobno, kot tudi prek distributerjev in trgovskih zastopnikov (agentov). Zaradi relativno majhnega trga ponavadi en zastopnik ali distributer pokriva celotno ozemlje s ponudbo več različnih linij, zato je priporočljivi preveriti, če so v njegovi ponudbi že podobni proizvodi. Zastopniki, distributerji in uvozniki so združeni v Združenje zunanjetrgovinskih zastopnikov FFTAF.

Finska zakonodaja o trgovskih zastopnikih je usklajena z zakonodajo EU (Direktiva Sveta 86/653 / EGS), ki določa nekatere pravice in obveznosti zastopnikov in principalov in varuje zastopnike ob prenehanju razmerja (obvezni odpovedni roki in odškodnine ali odpravnine, ki jih s pogodbo ni mogoče izključiti).

Neposredno trženje v Finski je dobro razvito; prodaja prek internetna raste bistveno hitreje kot maloprodaja in dosega ne le finski, temveč tudi ruski trg. Zakonodaja je usklajena s pravili EU o elektronskem poslovanju, distančni prodaji, varstvu potrošnikov in varstvu osebnih podatkov.

Franšizing je v velikem delu (okoli 75 %) omejen na domače franšize in ne predstavlja pomembnejše postavke. Tuje franšize so prisotne zlasti na področju hitre hrane, trgovin z oblačili in storitev.

Kadar je strateško upravičena trajna prisotnost na trgu, se podjetje lahko odloči za skupna vlaganja (joint ventures) z finskim podjetjem ali za odprtje podružnice, zaradi hitrega in enostavnega postopka in nizkih stroškov pa je večinoma bolj primerna ustanovitev lastne družbe.
 

Javna naročila

Javna naročila ureja Zakon o javnih naročilih iz leta 2007, ki je usklajen s pravili EU. Za slovenske ponudnike veljajo pri razpisih enaki pogoji, kot za domače.

Javni razpisi so objavljeni na portalu HILMA, Agencije za javna naročila, in na spletnih straneh Finskega centra za razvoj informacijske družbe TIEKE v finskem, švedskem in delno v angleškem jeziku, razpisi, ki presegajo predpisani vrednosti prag, pa morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED. V praksi so postopki transparentni in nekoruptivni.

Več informacij: Hankinnat.fi

 

Tržno komuniciranje, promocija

Finski medijski trg je dobro razvit, strategija tržnega komuniciranja pa je odvisna od vrste produkta in razpoložljivih sredstev.

Največji delež pri oglaševanju ima TV, sledijo tiskani mediji, radio in internet.

Podrobnejše informacije o finskih medijih je mogoče najti na spletnem portalu finskega Ministrstva za transport in komunikacije. Naslove finskih medijev in tiska in naslove marketinških agencij je mogoče dobiti na spletnem portalu Contact Finland.

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil.

Finska zakonodaja o preprečevanju zamud pri plačilih je usklajena z Direktivo 2011/7/EU, ki določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave. V praksi so pogodbeni roki krajši in plačilna disciplina odlična. Po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila na Finskem 26 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 20 dni, povprečna zamuda pri plačilu 6 dni) in 24 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 20 dni, povprečna zamuda pri plačilu 4 dni). Finska je po plačilni disciplini na prvem mestu v Evropi. Tudi sodna izterjava dolgov je učinkovita.

Največje banke na Finskem:

 

Transport

Promet iz Slovenije je možen po cesti, železnici in zraku. Izbira je odvisna od vrste blaga.

Finska predstavlja logistično vozlišče med zahodno Evropo, skandinavskimi državami in Rusijo. Infrastruktura je moderna in dobro vzdrževana.

Vodni transport je pomemben. Finska ima okoli 7.600 km obale in okoli 7.900 km rečnih poti. Pomorski transport povezuje Finsko z Estonijo in Švedsko, prek pa gre tudi tranzit blaga za nadaljnji pomorski transport v Rusiji.

Železniško omrežje je povezano s sosednjimi državami in kljub redki naseljenosti zelo razvejano tudi v notranjost države. Obsega 5.865 km prog, od tega jih je več kot polovica elektrificiranih.

Cestno omrežje obsega 78.162 km, od tega 779 km avtocest. Ceste so zelo dobro vzdrževane in tudi pozimi prevozne, zato je cestni prevoz ena glavnih oblik transporta.

Zračni promet je dobro razvit. Glavno letališče je Helsinki-Vantaa Aiport, ki je pomembno vozlišče tudi za transport iz EU v vzhodno Azijo in jugovzhodno Azijo in v Rusijo, s katero ima Finska tudi sporazum o zračnih prevozih.

 

Poglejte si tudi: