Francija 
Prodaja v Francijo
Tržne poti, distribucija
Za vstop na francoski trg obstaja več načinov. Lahko odprete majhno predstavniško pisarno (bureau de liaison) ali kupite že obstoječe podjetje. Poslovni prostori so lahko dostopni, čeprav so v nekaterih prestižnejših delih mesta zelo dragi. Obstajajo tudi poslovni centri, kjer je možno poslovni prostor najeti.
Distribucijski in prodajni kanali za prehrambno in neprehrambno blago so mreže trgovin na drobno (hipermarketi, diskonti, supermarketi, trgovski centri, veleblagovnice – 75 % distribucije prehrambnih izdelkov v državi).
Glavne oblike trgovine na drobno:
Hipermarketi (Hypermarchés)
minimalna prodajna površina 2500m2, ponudba 25,000-40,000 izdelkov (3000-5000 prehrambnih izdelkov in 20,000-35,000 neprehrambnih). Glavnih pet hipermarketov: Carrefour, Leclerc, Auchan, Geant and Cora in Hyper-U.
Supermarketi (Supermarchés)
prodajna površina med 400 in 2,500m2, ponudba 3,000-5,000 izdelkov (500-1500 neprehrambnih)
Glavni štirje supermarketi: Intermarché, Champion, Super U in Monoprix/Casino (slednji predvsem v urbanih centrih).
Veleblagovnice (Grands magasins)
v zadnjih petih letih 20 % upad števila le-teh, nekatere imajo izredno ponudbo prehrambnih izdelkov (Galleries Lafayette, Au Printemps, and Le Bon Marché/La Grand Epicerie de Paris)
Samopostrežne trgovine (Magasins populaires ali "supérettes, magasin de proximité")
predvsem v centru srednjih in manjših mest kot npr. Casino Shop, Franprix, Monop’, Carrefour Express…
Diskonti (Magasins Discount)
v primerjavi s hipermarketi in supermarketi ponujajo manjše število izdelkov za nižjo ceno.
Glavnih šest: Lidl, Dia (skupina Carrefour od 2015), Aldi, Leader Price in Le Mutant.
Velike specializirane trgovine (Grandes surfaces spécialisées)
področja: igrače (La Grande Récré, Joué Club, Toys 'r us), zdravje in lepota (Yves Rocher, Marionnaud, Nocibé), vrtnarjenje (Truffaut, Jardiland, Botanic, Gamm Vert), knjige (FNAC, Cultura), glasba (Fnac), največji delež imajo specializirane trgovine “sam svoj mojster = Bricolage” (Castorama, Leroy Merlin, Brico Dépôt, Bricomarché, Lapeyre, itd.), tekstil (Mondial Tissus) in pohištvo (But, Ikea, Fly, Monsieur Meuble, La Redoute, 3 Suisses) in oblačila (Celio, Kiabi, Promod, H&M, Zara...).
Mali trgovci (Magasins de détail traditionnels)
Zaradi hitrega razvoja večjih trgovskih centrov mali trgovci preživijo z uvajanjem fleksibilnejšega delovnega časa, posebnimi storitvami (dostava na dom), s širjenjem ponudbe izdelkov.
Bencinske črpalke (Boutiques de stations d’essence)
Total, tudi Carrefour, Leclerc
Centri za nabavo (Centrales d'achats)
seznam francoskih agencij-centrov za nabavo:
L.S.A - Libre Service Actualites
Nabavni centri so speciliazirani:
- PME Centrale (focused on SMEs)
- Gain France (specialized in accommodation, tourism)
- Cofaq, FMB (specialized in DIY, tools…)
- Centrakor (discount items, outdoor, indoor, garden...)
- Sporti France (sports items)
- Somexport (food, dairy products, fresh food…)
- Copatech SAS (tools & machinery for SMEs)
- UGAP (za javno naročanje)
Prehrambne storitve (hoteli, restavracije)
Verige / Restavracije (catering Elior, Sodexo….)
Verige / Hoteli (Accor….)
Franšizing (francoski franšizing po prodaji zaseda prvo mesto v Evropi)
Kot drugod je tudi za Francijo značilno upadanje zasebnega sektorja srednjih in malih trgovin, ki so tradicionalno predstavljale stranke za večino francoskih distributerjev. Izpodrivajo jih vse številčnejši hipermarketi in drugi masovni distributerji, ki ponujajo več deset tisoč izdelkov na enem mestu.
Drug značilen trend pa je rast prodaje na daljavo ter prodaje v izrazito specializiranih trgovinah: kataloške prodaje / prodaja po pošti (La Redoute, 3 Suisses).
Spletne trgovine (»Places de marché« kot so francoski Priceminister, Cdiscount in ameriški oz. mednarodni Amazon).
Tržno komuniciranje, promocija
Francoski trg je specifičen, predvsem glede zagotavljanja standardov, ki so ponavadi strožji kot to določajo predpisi EU. Pred dejanskim vstopom na trg je treba zagotoviti obsežno promocijsko dejavnost, s katero se zagotovi prepoznavnosti blagovne znamke in izdelčnega spleta. S tem se pozicionira ne le posamezen izdelek, temveč tudi blagovna znamka, ki vpliva na podobo podjetja. Francoski trg je izredno zasičen in vstop v posamezno distribucijsko verigo pomeni skoraj vedno, da bo nekdo iz nje izpadel. Zasičenost še posebej velja za živilsko industrijo. Podjetje, ki namerava vstopiti na francoski trg, mora tako nameniti veliko naporov v oglaševanje (prepoznavnost blagovne znamke) ter se povezati s panožnimi združenji.
Za uspešno tržno komuniciranje je koristno najeti lokalno oglaševalsko agencijo.
Francoski trg oglaševanja je koncentriran, le nekaj vodilnih agencij obvladuje pomemben tržni delež:
Ti igralci neprestano prilagajajo svoje pristope in metode, da bi dosegle razdrobljeno ciljno občinstvo. Le-tega je zaradi tehnološke naprednosti in razvijajočih se potrošniških navad izredno težko doseči.
Osnovno pravilo pri oglaševanju v Franciji je, da morajo biti vsa sporočila in publikacije v francoskem jeziku. Angleščino sicer govorijo v poslovnih krogih, vendar pričakujejo, da bo tisti, ki želi resno delovati na francoskem trgu, poskrbel za ustrezno gradivo v njihovem jeziku.
Izredno rast beleži direktno trženje (s pomočjo oglasne pošte, katalogov, telefonske prodaje, letakov, TV) in e-trgovina.
Časopisi in revije so pomemben medij v oglaševanju, navedeni so nekateri pomembnejši:
- Le Figaro
- Le Monde
- Les Echos
- L'Express
- Liberation
- Le Parisien
- New York Times
- Le Nouvel Observateur
- L'Expansion in La Vie Francaise
- Le Nouvel Economiste
- Capital
- Challenges
- Stratégies
- L’Usine Nouvelle (ustrezen za industrijske proizvajalce in izvoznike, B2B podjetja)
Tržni deleži oglaševanja v letu 2016:
- Internet/on-line: 35 %
- TV & kinodvorane: 30,4 %
- Revije/časopisi: 17,5 %
- Zunanji panoji: 11,1 %
- Radio: 6,4 %
V skladu z zadnjimi razpoložljivimi podatki (leto 2016) so znašali celotni prihodki francoskih medijev 11 milijard € , to je 2,1 % povišanje glede na leto 2015). Od tega tradicionalni mediji skupaj dosegajo 7,1 mrd €, digitalni mediji pa 3,8 mrd €.
Vir: Les Echos, CB News, PWC, Irep
Plačevanje
Uradna valuta je evro (EUR). Tuje valute lahko zamenjate v menjalnicah, ki so na letališčih, v mestnih centrih in povsod po državi. Krajev, kjer bi lahko plačevali s tujo valuto, je zelo malo. V trgovinah, restavracijah, hotelih in barih lahko plačate ali z gotovino ali s kreditnimi karticami. Kreditnih kartic American Express pogosto ne sprejemajo.
Po informacijah Nove ljubljanske banke DD, Ljubljana se slovenski izvozniki pri izvozu v razvite države zaradi majhnega rizika neplačila, vedno redkeje poslužujejo instrumentov za zavarovanje plačil (dokumentarnega inkasa, akreditivov, menic) in se pogosteje odločajo za dobavo blaga na odprt račun (clean payment). Tako naj bi 70 % plačil predstavljala prosta nakazila (avansi, dobava na odprt račun). Zaradi specifičnih lastnosti poslov je garancijsko poslovanje z razvitimi državami v porastu.
100 % predplačilo ni v poslovni kulturi v Franciji. Običajno je 30 %.
Rok plačevanja je "+45 days end of month" ali 60 dni od datuma računa.
Vir: FITA
Transport
V Franciji prevladuje cestni prevoz blaga (domači in mednarodni). Cestni prevoz je predvsem praktičen. Načrti za preusmeritev tovornjakov na železnico in revidiranje uporabe vodnih poti bi sicer lahko pospešilo razvoj drugačnih oblik prevoza, vendar so ti potenciali omejeni.
Pri mednarodnem prevozu blaga prevladuje pomorski promet, ki je ekonomičen, saj je Francija lahko dosegljiva zaradi dobrih medsebojnih povezav številnih pristanišč. 5 od 15 največjih evropskih pristanišč je v Franciji. Ladijski prevoz blaga predstavlja 85 % (po obsegu) oz. 66 % (po vrednosti) zunanje trgovine.
Pristanišča:
Podrobnosti o pomorskem, zračnem, cestnem in železniškem prometu so na voljo na strani Ministère de la Transition écologique et solidaire.
Za izvoz blaga iz Slovenije v Francijo je najenostavneje uporabiti domače prevoznike, ki imajo na francoskem trgu izkušnje, razvito infrastrukturo (skladišča, špediterska služba) in predvsem aktivne poslovne povezave s francoskimi partnerji. Eno od teh podjetij je SCHENKER d.d.
Možni načini dobave in prevoza v Francijo:
- ekspresne pošiljke DHL, UPS - 3 dni,
- zbirniki, odhod z Intertransovega terminala 2x tedensko - 5 do 10 dni,
- kamionski prevozi - 3 do 4 dni,
- železniški prevozi - možno le kompletni vagoni - 4 do 10 dni,
- avionski prevozi - odhodi letal dnevno. Vse informacije v zvezi z zračnim transportom dobite na spletnih straneh pariških letališč. Adria Airways ima redne direktne letalske povezave s Parizom.
- pomorski prevozi so smiselni le za določene tovore in v primeru, da so prejemniki blaga locirani blizu pristanišč - 4 dni do mediteranskih pristanišč in 7 do 10 dni do pristanišč ob Atlantiku.
Carinske formalnosti
Glede carinskih formalnosti je večina regulative istovetna kot za vse pošiljke s poreklom EU, zato je potrebno izstaviti ustrezen certifikat EUR 1. Francija je podpisnica CMR sporazuma, zato je navedena regulativa v popolni veljavnosti.
Logistični centri
Logistični centri v Franciji so predvsem v okviru večjih logističnih koncernov, kot so Danzas, Calberson, Gefco, Norbert Dantresangle (od 2015. leta je del US-družbe XPO Logistics), Hamman, Militzer, Mori Team, ki so situirani predvsem v severozahodnem in severovvzhodnem delu Francije ter seveda v Ille de France.
Kamionski prevoz
Čas trajanja prevoza blaga s kamionom je od dva do največ štiri dni (odvisno od destinacije, kar pomeni od 900 km do največ 1800 km, dnevno opravi vozilo približno 550 km). V zbirnem prometu, to je za pošiljke do teže treh ton, pa je možen prevoz na relaciji terminal Ljubljana - terminal Lyon 2 delovna dneva, terminal Paris pa 3 delovne dni. Nadaljnja distribucija pošiljk se vrši v lokalnem prometu in je, odvisno od razdalje, nekje med 24 ur po prispetju vozila na terminal, do največ 4 delovne dni do krajev z manjšo frekvenco. Intereuropin partner na terminalu v Parizu lahko proti plačilu organizira tudi vse carinske formalnosti ter ostale potrebne formalnosti pri uvozu, kot so plačilo DDV-ja, uvoznih carinskih formalnosti ipd.
Tovornjaki > 7.5 ton ne smejo voziti ob sobotah (od 22. ure) in nedeljah (do 22. ure) in dnevih pred državnimi prazniki (od 22. ure). Več informacij: Service-Public-Pro.
Vir:
Poglejte si tudi: