Grčija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Grčiji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 11,1 11,1 11,2 11,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 84++ 84
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 185,7 180,4 177,0 173,4
 BDP per capita (v EUR): 16.695 16.193 15.858 15.505
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 270,3 259,2 262,7 259,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 24.297 23.261 23.549 23.198
 Rast BDP (v %): 1,9 1,6 1,3 -0,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 18,9 20,0 21,5 23,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,1 1,2 1,1 0,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -55,0 -51,8 -46,5 -40,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 31,8 29,7 28,4 24,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,1 5,6 8,3 -1,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,4 4,8 6,6 1,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,3 3,3 3,8 2,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 37,8+ 87,8 108,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 82,4+ 172,6 100,6
Stopnja tveganja države (op): / 46 46 49
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 67 61 58


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

BDP je v letu 2017 dosegel 1,3 % rast in je znašal 177 mlrd EUR. V letu 2018 je napovedana 1,6 % rast, v letih 2019 in 2020 pa 1,9 % in 1,7 % rast BDP. 
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

 
  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 0,6 1,2 1,3 1,7
Rast javne potrošnje -1,8 1,0 1,0 1,0
Rast investicij 3,2 3,5 4,0 3,0

 

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je Grčija izvozila za 28,4 mlrd EUR, uvozila pa za 46,5 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj pri blagovni menjavi je znašal -18,1 mlrd EUR, kar je 10,3 % BDP. Največ so izvažali mineralna goriva, aluminij, stroje in farmacevtske izdelke. Vodilni izvozni trg je Italija, kamor so v letu 2017 izvozili 10,6 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Turčija, Ciper in Bolgarija. V uvozu so v ospredju mineralna goriva, strojna oprema, plovila, farmacevtski izdelki ter električna in elektronska oprema. Največ je Grčija uvažala iz Nemčije (10,4 % od celotnega uvoza), Italije, Rusije, Južne Koreje in Iraka.
 

Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 24,3 Mineralna goriva, olja 31,1
Stroji, jedrski reaktorji 6,9 Aluminij, izdelki iz aluminija 5,6
Ladje, čolni 6,1 Stroji, jedrski reaktorji 4,6
Farmacevtski izdelki 5,8 Farmacevtski izdelki 4,1
Električna in elektronska oprema 5,0 Plastika in plastični izdelki 3,9
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 10,4 Italija 10,6
Italija 8,1 Nemčija 7,1
Rusija 6,8 Turčija 6,8
Južna Koreja 6,3 Ciper 6,5
Irak 6,3 Bolgarija 4,9
Slovenija (34. mesto) 0,4 Slovenija (30. mesto) 0,7

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Grčiji so v letu 2015 znašale 20,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -2,2 %. Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2015 znašale 25,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala -14,7 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij 


V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 171,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švica in Francija. Največ investicij je na področju transporta in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 42.661,8
Švica 11.884,7
Francija 10.824,3
Nizozemska 9.834,6
Velika Britanija 8.446,1
Druge države 87.537,7
Skupaj 171.189,5
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Transport 21.344,3
Komunikacije 6.137,0
Progr. opr. in IT storitve 5.605,9
Kemikalije 4.919,3
Ind. stroj. opr. in orodja 4.596,4
Drugi sektorji 128.586,4
Skupaj 171.189,5
 

 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo