Hrvaška

Gospodarske panoge Hrvaške

Gospodarstvo

Kmetijski sektor predstavlja 4 % BDP, zaposluje pa okoli 2 % aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, koruza, sladkorna pesa, sadje, vino in olivno olje.

Najpomembnejše industrijske panoge so tekstilna, lesna, kovinska (aluminij) in živilska industrija. Več kot tretjino hrvaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je lesna industrija ena izmed temeljnih sektorjev gospodarstva. Država ima omejene vire rudnin. Industrijski sektor predstavlja 26 % BDP in zaposluje preko 27 % vsega aktivnega prebivalstva.

Storitveni sektor prispeva 70 % BDP in zaposluje preko 70 % aktivnega prebivalstva. V storitvenem sektorju je najpomembnejši turizem, ki je v polnem razcvetu. Hrvaško je v letu 2017 obiskalo 18,5 mio turistov. Po napovedih bo sektor v prihodnjih letih doživel veliko rast, saj država veliko vlaga v razvoj moderne infrastrukture.
 

Struktura BDP

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Hrvaški industrijski sektor predstavlja 26 % BDP in zaposluje 27,6 % vsega aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše industrijske panoge so tekstilna, lesna, kovinska in živilska industrija. Več kot tretjino hrvaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je lesna industrija ena izmed temeljnih sektorjev. Ostali pomembni sektorji so še kemična, strojna in papirna industrija, industrija gradbenega materiala, ladjedelništvo in naftna industrija.

Hrvaška je v letu 2017 beležila 1,4 % rast industrijske proizvodnje. Ta naj bi v letu 2018 zrasla za 4,9 %, v letih 2019 in 2020 pa za 2,8 % in 2 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na hrvaškem trgu:

 

Turizem 

Hrvaški turistični sektor je v letu 2016 ustvaril 18,9 % celotnega BDP, kar je 0,7 % več kot leta 2015. Hrvaška je v letu 2016 s tujimi gosti v turizmu ustvarila 8,6 mlrd EUR, kar je 8,5 % več kot leta 2015, ko so s tujimi gosti ustvarili 8 mlrd EUR prihodkov. Največji porast prihodkov od tujih gostov so zabeležili v zadnjem kvartalu, ko so se prihodki povečali za 10,5 %. Če prištejemo še prihodke od domačih gostov, je Hrvaška v letu 2016 ustvarila preko 10 mlrd EUR prihodkov, kar je rekordna vrednost. Hrvaška se tako počasi približuje cilju, ki si ga je zadala - do leta 2020 s turizmom ustvariti od 14 do15 mlrd EUR prihodkov letno.

Hrvaška namerava v letu 2017 investirati v turizem približno 820 mio EUR, kar je 130 mio EUR več kot leta 2016. To bodo predvsem investicije v izboljšanje kakovosti nastanitvenih kapacitet, ter investicije v turistično infrastrukturo. 

V letu 2016 se je na Hrvaškem število prihodov turistov povečalo za 8,7 %, število nočitev pa se je povečalo za 9 % in doseglo preko 78 mio. Od celotnega števila nočitev je bilo 92,5 % nočitev tujih gostov. V letu 2016 je število nočitev domačih gostov naraslo za 2%, število nočitev tujih gostov pa za 9,6 v primerjavi z letom 2015. Največ turistov je v letu 2016 obiskalo Hrvaško iz Nemčije, Slovenije, Velike Britanije, Poljske in Avstrije. Vedno več pa prihaja turistov tudi iz Rusije. V letu 2016 je Hrvaško obiskalo okoli 120.00 ruskih turistov, kar je 6 % več kot leta 2015. Da bi privabila ruske turiste, je Hrvaška v Rusiji odprla 19 centov, kjer izdajajo vize, ki jih Rusi potrebujejo za vstop v EU. Ruski turisti povprečno med dopustom potrošijo veliko več kot turisti iz evropskih držav.
 


Vir: Factiva, junij 2017.


IKT

V jadranski regiji predstavlja Hrvaška približno 40 % porabe v IKT sektorju. Je največji trg v regiji, pred Slovenijo in Srbijo. Trg hrvaških telekomunikacij se je po pristopu Hrvaške k EU v letu 2013 začel spreminjati. Začela se je liberalizacija trga in oblikovanje regulativnega okolja, ki spodbuja konkurenco. Na trg so vstopili alternativni operaterji, ki so ponudili konkurenčne storitve na trgu fiksne telefonije.

Po nekaj letih negativne rasti je IKT sektor na Hrvaškem v zadnjih treh letih ponovno rasel po povprečni stopnji 6 % letno. Analitiki ocenjujejo, da se bo rast trga v letu 2017 povečala za 9 %. Poraba za IKT na prebivalca na Hrvaškem predstavlja približno 30 % povprečja EU. Hrvaški telekomunikacijski sektor je eden izmed najbolj razvitih sektorjev hrvaškega gospodarstva.

Javni sektor predstavlja največji segment uporabnikov in predstavlja kar 28 % celotne IKT porabe. Sledi finančni sektor z 21 % in telekomunikacijski sektor z 18 %. Prodaja na drobno je v letu 2016 beležila manjšo rast, a vseeno predstavlja le 9 % celotne porabe v IKT sektorju.

Leta 2016 se je za več kot 30 % povečal izvoz programske opreme, ki predstavlja približno 2 % celotnega hrvaškega izvoza. Na Hrvaškem deluje približno 30.000 IKT strokovnjakov, ki predstavljajo okoli 0,4 % vseh strokovnjakov na področju IKT v EU. V IT sektorju je uvoz je še vedno višji od lokalne proizvodnje, medtem ko je v telekomunikacijskem sektorju ravno nasprotno.
 

Največji trije operaterji na trgu so:

  • T-HT Inc. (ponudnik mobilnih in fiksnih storitev ter širokopasovnih storitev, je del skupine Deutsche Telekom)
  • VIPnet Ld. (ponudnik mobilnih in fiksnih storitev ter širokopasovnih storitev)
  • Tele2 Ltd. (ponudnik mobilnih ter širokopasovnih mobilnih storitev)

 
Visoke marže v telekomunikacijskem sektorju še vedno opravičujejo velike naložbe v infrastrukturo. Vlagatelji v tem sektorju so ne samo telekomunikacijski operaterji, ampak tudi vlada, banke in druga podjetja, ki vlagajo v vzdrževanje in razvoj lastne telekomunikacijske infrastrukture, predvsem v optična omrežja. Mobilni širokopasovni dostop je še vedno eden od najhitreje rastočih tržnih segmentov.
 
Hrvaška vlada namerava s pomočjo EU sredstev investirati vsako leto vse do leta 2020 približno 200 mio EUR v naložbe za izgradnjo širokopasovnih povezav naslednje generacije in v razvoj IKT na podeželju. Analitiki ocenjujejo, da bo 50 % prebivalstva do leta 2020 imelo ultra-hiter dostop do interneta, ki bo hitrejši kot 100 Mb, medtem ko bo imel povprečno hitrost 30Mbps.

Zelo perspektiven je sektor računalništva v oblaku, ki raste približno 30 % na leto in predstavlja približno 5 % celotnega hrvaškega trga IT. To je najhitreje rastoči segment porabe v IT sektorju v državi. Največje povpraševanje je po PaaS (platforma kot storitev). Analitiki ocenjujejo, da bo v obdobju 2016-2020 na Hrvaškem odprtih okoli 30.000 novih delovnih mest, predvsem na račun novih start-up podjetij, ki bodo ponujala rešitve v oblaku za javni sektor, kot tudi za mala in srednja podjetja. Vrednost storitev v oblaku na Hrvaškem je v letu 2015 presegla 10 mio EUR.
 

 

Vir: Factiva, junij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje