Hrvaška

Pregled gospodarskih gibanj v državi Hrvaški

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 4,1 4,2 4,2 4,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 74 75
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 53,4 51,2 48,9 46,5
 BDP per capita (v EUR): 12.906 12.290 11.661 11.038
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 98,3 93,1 94,8 92,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 23.742 22.347 22.639 21.905
 Rast BDP (v %): 2,7 2,8 2,8 3,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 9,7 10,0 12,4 15,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,5 1,3 1,1 -1,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -23,5 -21,9 -19,8 -17,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 13,6 12,7 11,6 10,5
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,0 5,0 6,4 5,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,0 5,2 7,9 6,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,8 1,6 1,8 1,7
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 1.668,2+ 2.249,1 2.076,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 1.042,9+ 1.509,1 1.506,9
Stopnja tveganja države (op): / 35 36 40
Razred tveganja (op): / B B B
Enostavnost poslovanja**: / 51 43 39


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-avg (posodobljeno november 2018).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

Hrvaški BDP je v letu 2017 zrasel za 2,8 % in dosegel 48,9 mlrd EUR. Za leto 2018 je prav tako napovedana 2,8 %  rast BDP, v letih 2019 in 2020 pa 2,7 % in 2,6 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 3,6 3,4 2,5 2,2
Rast javne potrošnje 2,7 2,0 1,3 1,0
Rast investicij 3,4 6,0 4,0 2,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Hrvaški primanjkljaj v blagovni menjavi je v l. 2017 znašal 8,1 mlrd EUR, kar predstavlja 16,6 % BDP. V l. 2017 je Hrvaška izvozila za 11,6 mlrd EUR, uvozila pa za 19,8 mlrd EUR. Najpomembnejši trgovinski partnerici Hrvaške sta Italija in Nemčija. V Italijo so v letu 2017 izvozili za 13,4 % , v Nemčijo pa 12,2 % celotnega izvoza. Poleg Italije in Nemčije so pomembni izvozni trgi za Hrvaško še Slovenija, BiH in Avstrija. Največ je Hrvaška v letu 2017 uvozila iz Nemčije (15,7 % celotnega uvoza). Pri uvozu so poleg Nemčije pomembne še Italija, Slovenija, Avstrija in Madžarska. Iz Slovenije so v letu 2017 uvozili 10,7 % celotnega uvoza. Hrvaška največ uvaža mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke. Med izvoznimi blagovnimi skupinami so najpomembnejša mineralna goriva, strojna, električna in elektronska oprema, vozila ter farmacevtski izdelki.
 

Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 13,4 Mineralna goriva, olja 10,7
Stroji, jedrski reaktorji 9,7 Stroji, jedrski reaktorji 8,6
Električna in elektronska oprema 7,8 Električna in elektronska oprema 8,5
Vozila 7,5 Farmacevtski izdelki 8,0
Farmacevtski izdelki 4,6 Les in lesni izdelki 5,4
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 15,7 Italija 13,4
Italija 12,9 Nemčija 12,2
Slovenija (3. mesto) 10,7 Slovenija (3. mesto) 10,6
Avsrtija 7,5 BIH 9,8
Madžarska 7,5 Avsrtija 6,2

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Hrvaškem so v letu 2016 znašale 24,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,2%. Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2016 znašale 4,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 6,1%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 

V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 13,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledijo pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in OVE.



Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018 
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Avstrija 2.394,0
ZDA 1.910,7
Nemčija 1.473,3
Nizozemska 1.017,2
Italija 751,0
Druge države 5.970,8
Skupaj 13.517,0
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 4.174,8
Obnovljivi viri energije 2.137,5
Hoteli in turizem 1.102,4
Transport 910,4
Finančne storitve 738,2
Drugi sektorji 4.453,8
Skupaj 13.517,0


 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo