Iran

Pregled gospodarskih gibanj v državi Iranu

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 82,8 82,0 81,2 80,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 48++ 49
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 390,8 381,5 392,8 383,2
 BDP per capita (v EUR): 4.720 4.655 4.841 4.775
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.646,7 1.530,7 1.511,8 1.445,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 19.881 18.664 18.628 18.009
 Rast BDP (v %): 5,1 4,2 4,6 13,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 12,6 12,8 12,7 12,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 10,9 11,4 10,0 8,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -77,0 -70,1 -67,6 -56,8
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 98,1 91,8 87,7 75,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 7,0 3,0 8,0 41,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,0 10,0 16,0 6,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 4,7 4,5 3,8 2,7
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 16,2+ 54,2 46,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 4,8+ 4,8 1,3
Stopnja tveganja države (op): / 61 62 60
Razred tveganja (op): / D D C
Enostavnost poslovanja**: / 124 120 117
 

Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je Iran beležil 4,6 % rast BDP, za leto 2018 pa je napovedana rast v višini 4,2 %. Za leto 2019 analitiki napovedujejo 5,1 % rast BDP, v letu 2020 pa naj bi BDP zrasel za 4,8 %.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 4,6 5,8 6,0 6,0
Rast javne potrošnje 4,0 5,2 5,0 5,4
Rast investicij 8,0 7,8 4,5 5,7


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Iran največ izvozi nafte, okoli 78 % od celotnega izvoza. 
V letu 2017 je Iran uvozil za 67,6 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 87,7 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 20,1 mlrd EUR presežka v trgovinski bilanci, kar predstavlja 5,1 % BDP. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, ZAE, Irak, Turčija in Južna Koreja. V letu 2017 so največ izvažali nafto, plastiko, rude, organske kemijske proizvode ter železo in jeklo. Iran je največ uvažal strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, žita ter železo injeklo. Največ Iran uvaža iz Kitajske (25 % od celotnega uvoza), ZAE, Južne Koreje, Turčije in Nemčije.
 

Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 17,4 Mineralna goriva, olja 77,9
Vozila 11,6 Plastika in plastični izdelki 5,3
Električna in elektronska oprema 9,3 Rude, žlindra in pepel 3,5
Žita 4,6 Organski kemijski proizvodi 2,9
Železo in jeklo 4,1 Železo in jeklo 2,2

 

Vodilni uvozni trgi 2016 % od celote Vodilni izvozni trgi 2016 % od celote
Kitajska 25,0 Kitajska 10,1
ZAE 13,3 ZAE 8,9
Južna Koreja 8,1 Irak 7,4
Turčija 6,4 Turčija 3,9
Nemčija 5,9 Južna Koreja 3,5
Slovenija (47. mesto) 0,1 Slovenija (94. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iran so v letu 2015 znašale 40,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala 6,0 %. Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2015 znašale 2,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 6,0 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 35,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Kitajska, sledita pa ji Francija in Južna Koreja. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Kitajska 5.172,4
Francija 3.490,7
Južna Koreja 2.539,5
Italija 2.342,1
Rusija 1.305,8
Druge države 20.125,2
Skupaj 34.975,7
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 17.844,0
Kovine 4.907,5
Kemikalije 3.286,2
Orig. avtomobilski deli 3.188,1
Komunikacije 342,4
Drugi sektorji 5.407,4
Skupaj 34.975,7


 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo