Japonska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Japonski

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 126,9 127,2 127,5 127,7
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 349++ 348
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4.479,7 4.212,6 4.323,9 4.460,4
 BDP per capita (v EUR): 35.314 33.124 33.919 34.914
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 5.047,5 4.852,9 4.923,0 4.836,9
 BDP per capita (PPP, v EUR): 39.786 38.160 38.618 37.867
 Rast BDP (v %): 1,6 1,5 1,8 0,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,4 2,5 2,8 3,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,5 1,2 0,5 -0,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -649,2 -590,4 -564,8 -525,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 689,7 623,0 605,4 572,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,7 4,4 6,6 1,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,6 2,1 2,8 -1,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 29,2 27,9 31,0 31,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 52,2+ 124,7 113,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 34,8+ 80,2 73,3
Stopnja tveganja države (op): / 20 20 21
Razred tveganja (op): / A A B
Enostavnost poslovanja**: / 34 34 32


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

Japonska je v letu 2017 dosegla gospodarsko rast v višini 1,8 %, napoved za leto 2018 je 1,5 % rast. Analitiki napovedujejo za leto 2019 1,6 % rast BDP, ter v letu 2020 0,4 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 0,9 0,8 1,1 -0,4
Rast javne potrošnje 0,3 0,8 0,7 0,9
Rast investicij 3,1 1,3 1,2 1,2


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Japonska je imela v letu 2017 40,6 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi, kar predstavlja 0,9 % BDP. Izvozili so za 605,4 mlrd EUR, uvozili pa za 564,8 mlrd EUR blaga. Japonska največ izvaža vozila, stroje, električno, elektronsko opremo, ter blago široke potrošnje. Vodilni izvozni trg so bile v letu 2017 ZDA, kamor so izvozili 19,3 % celotnega izvoza. Japonska največ uvaža mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, optično, tehnično in medicinsko opremo ter farmacevtske izdelke. Najpomembnejša partnerica pri uvozu je Kitajska, iz katere so v letu 2017 uvozili za 24,5 % celotnega uvoza. Druge pomembnejše države, iz katerih je Japonska uvažala v letu 2017, so še ZDA, Avstralija, Južna Koreja in Savdska Arabija.
 

Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 21,0 Vozila 21,0
Električna in elektronska oprema 14,5 Stroji, jedrski reaktorji 19,8
Stroji, jedrski reaktorji 9,7 Električna in elektronska oprema 15,1
Optična, tehn. in medic. oprema 3,8 Blago široke potrošnje 6,3
Farmacevtski izdelki 3,3 Optična, tehn. in medic. oprema 5,7
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Kitajska 24,5 ZDA 19,3
ZDA 11,0 Kitajska 19,0
Australia 5,8 Južna Koreja 7,6
Južna Koreja 4,2 Tajvan 5,8
Savdska Arabija 4,1 Hong Kong 5,1
Slovenija (78. mesto) <0,1 Slovenija (94. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonsko so v letu 2015 znašale 153,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -6,3 %. Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2015 znašale 1.105,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 5,5 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 81,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Velika Britanija in Nemčija. Največ investicij je na področju polprevodnikov in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 39.695,5
Velika Britanija 4.652,6
Nemčija 4.161,6
Singapur 3.994,3
Nizozemska 2.923,6
Druge države 25.969,3
Skupaj 81.397,0
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Polprevodniki 21.583,3
Obnovljivi viri energije 10.971,7
Nepremičnine 9.260,3
Finančne storitve 6.654,1
Progr. opr. in IT storitve 4.230,0
Drugi sektorji 28.697,3
Skupaj 81.397,0

 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo