Južna Koreja

Pregled gospodarskih gibanj v državi Južni Koreji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 51,3 51,2 51,0 50,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 522++ 526
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.392,5 1.336,6 1.358,7 1.270,8
 BDP per capita (v EUR): 27.127 26.126 26.646 25.018
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.821,7 1.732,6 1.740,3 1.686,6
 BDP per capita (PPP, v EUR): 35.483 33.866 34.133 33.207
 Rast BDP (v %): 2,6 2,5 3,2 2,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 3,7 3,8 3,7 3,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,7 1,8 1,9 1,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -416,0 -393,1 -400,3 -352,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 520,6 496,1 509,6 461,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,1 1,2 3,0 2,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,3 2,0 8,4 4,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 6,7 7,3 7,6 9,7
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 55,3+ 113,6 52,9
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 123,8+ 303,6 284,0
Stopnja tveganja države (op): / 29 31 32
Razred tveganja (op): / B B B
Enostavnost poslovanja**: / 4 5 4


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.
 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 so v Južni Koreji zabeležili 3,2 % rast BDP. V letu 2018 je napovedana 2,5 % rast, v letu 2019 2,6 % in v letu 2020 2,4 % rast.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 2,4 2,2 2,4 2,1
Rast javne potrošnje 4,0 4,5 4,0 4,5
Rast investicij 9,5 2,5 5,0 1,8


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je izvoz blaga dosegel 509,6 mlrd EUR, uvoz pa 400,3 mlrd EUR. Presežek Južne Koreje v blagovni menjavi je v letu 2017 znašal 109,4 mlrd EUR, kar predstavlja 8,1 % BDP. Največ so v letu 2017 izvozili električne in elektronske opreme, strojev, vozil, ladij ter mineralnih goriv. Glavni izvozni trgi v letu 2017 so bili Kitajska (24,8 % od celotnega izvoza),  ZDA, Vijetnam, Hong Kong in Japonska. Največ so v letu 2017 uvozili mineralnih goriv, električne in elektronske opreme, strojev, optične, tehnične in medicinske opreme ter železa in jekla. Največ so uvažali iz Kitajske (20,5 % od celotnega uvoza), sledijo Japonska, ZDA, Nemčija in Savdska Arabija.

 

Južna Koreja - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 23,0 Električna in elektronska oprema 28,4
Električna in elektronska oprema 17,3 Stroji, jedrski reaktorji 12,1
Stroji, jedrski reaktorji 12,7 Vozila 10,8
Optična, tehn. in medic. oprema 4,5 Ladje, čolni 7,1
Železo in jeklo 3,5 Mineralna goriva, olja 6,3
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Kitajska 20,5 Kitajska 24,8
Japonska 11,5 ZDA 12,0
ZDA 10,6 Vijetnam 8,3
Nemčija 4,1 Hong Kong 6,8
Savdska Arabija 4,1 Japonska 4,7
Slovenija (82. mesto) <0,1 Slovenija (35. mesto) 0,3


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Južno Korejo so v letu 2015 znašale 157,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -5,0 %. Celotne izhodne TNI Južne Koreje so v letu 2015 znašale 250,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 11,1 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Južni Koreji 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 110,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Japonska in Nizozemska. Največ investicij je na področju elektronskih komponent in kemikalij.
 

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 33.991,0
Japonska 18.015,2
Nizozemska 12.568,9
Francija 8.108,7
Nemčija 7.446,7
Druge države 30.267,0
Skupaj 110.397,4
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Elektronske komponente 24.774,1
Kemikalije 14.725,1
Avtomobilski deli 5.387,7
Polprevodniki 3.297,6
Finančne storitve 3.035,5
Drugi sektorji 59.177,6
Skupaj 110.397,4
 
 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo