Kazahstan

Pregled gospodarskih gibanj v državi Kazahstanu

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 18,6 18,4 18,2 18,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 6++ 7
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 153,4 142,1 135,0 120,5
 BDP per capita (v EUR): 8.249 7.722 7.419 6.695
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 434,8 411,8 410,6 394,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 23.388 22.380 22.558 21.945
 Rast BDP (v %): 3,1 3,2 4,0 0,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,9 4,9 4,9 5,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 5,8 6,5 7,4 14,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -30,9 -29,0 -28,1 -25,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 49,2 48,3 43,6 33,6
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,9 5,1 3,1 -4,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,5 3,8 2,8 -2,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 8,5 8,0 3,7 15,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 23,2+ 76,2 67,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 6,9+ 29,9 25,8
Stopnja tveganja države (op): / 49 48 53
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 36 35 51


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je Kazahstan zabeležil rast BDP v višini 4 %. V letih 2018 in 2019 je napovedana 3,2 % in 3,1 % rast, v letu 2020 pa 2,7 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 1,7 2,2 4,0 3,8
Rast javne potrošnje 1,0 1,0 1,0 1,0
Rast investicij 4,0 4,4 4,1 4,0


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je Kazahstan uvozil za 28,1 mlrd EUR, izvozil pa za 43,6 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 15,5 mlrd EUR ali 11,5 % BDP. Mineralni proizvodi, predvsem nafta, predstavljajo preko 60 % izvoza. V strukturi izvoza prevladujejo mineralna goriva, železo in jeklo, baker, proizvodi kemične industrije in rude. V strukturi uvoza pa prevladujejo strojna, električna in elektronska oprema, mineralna goriva, vozila ter izdelki iz železa in jekla. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2017 je bila Italija, kamor so izvozili 17,9 % celotnega izvoza. Sledijo Kitajska, Nizozemska, Rusija in Švica. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2017 je bila Rusija, od koder so uvozili 39,1 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, ZDA in Italija.

 

Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 16,1 Mineralna goriva, olja 63,5
Električna in elektronska oprema 10,3 Železo in jeklo 8,7
Mineralna goriva, olja 6,0 Baker in izdelki iz bakra 5,2
Vozila 6,0 Proizvodi kemične industrije 4,5
Izdelki iz železa in jekla 5,8 Rude, žlindra in pepel 4,4
 
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Rusija 39,1 Italija 17,9
Kitajska 16,0 Kitajska 12,0
Nemčija 5,1 Nizozemska 9,8
ZDA 4,3 Rusija 9,3
Italija 3,2 Švica 6,4
Slovenija (35. mesto) 0,3 Slovenija (50. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kazahstanu so v letu 2015 znašale 108,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala 3,9 %. Celotne izhodne TNI Kazahstana so v letu 2015 znašale 21,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 4,4 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 91,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Rusija in Velika Britanija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
ZDA 37.622,0
Rusija 10.720,0
Velika Britanija 7.272,6
Kitajska 6.008,5
Francija 2.325,4
Druge države 27.886,7
Skupaj 91.835,1
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 48.788,0
Kovine 13.888,3
Transport 2.592,4
Živilska in tobačna industrija 2.201,0
Finančne storitve 1.802,0
Drugi sektorji 23.120,5
Skupaj 91.835,1
 

 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo