Kosovo

Gospodarske panoge Kosova


Oglejte si predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje
Gospodarstvo ter možnost vstopa na trg Kosova
Gospodarske panoge Kosova – IKT
Ostale perspektivne panoge na trgu


Gospodarstvo ter možnost vstopa na trg Kosova

Vpogled v trg

Republika Kosovo, ki je najmlajša in 3. najrevnejša država v Evropi, je nastajajoče tržno gospodarstvo.

Kosovo ima mlado prebivalstvo, saj je več kot 50 % prebivalcev mlajših od 25 let.
 
Nizki stroški dela in bogati naravni viri so na Kosovo privabili že več pomembnih naložb, na trgu pa je prisotnih tudi več mednarodnih podjetij in franšiz.

Od osamosvojitve je Kosovo znatno gospodarsko napredovalo, vendar ostajajo številni izzivi, zlasti veliko neformalno gospodarstvo, velika odvisnost od nakazil in visoka stopnja brezposelnosti.
 
Omejeno regionalno gospodarsko povezovanje in nenehne napetosti s sosednjo Srbijo so glavne ovire za privabljanje neposrednih tujih naložb, ki so ključne za gospodarski razvoj Kosova.
 
Kosovsko gospodarstvo je v letu 2023 zraslo za 3,8 %. Mednarodni denarni sklad ( IMF ) napoveduje, da bo kosovsko gospodarstvo v letu 2024 in 2025 zraslo za 4 %.

Kosovo se je v letu 2023 uvrstilo na 41. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.


Industrijski sektor 

Industrijski sektor predstavlja 34 % BDP in zaposluje nekaj manj kot 1/5 delovne sile.

Proizvodnja mineralnih surovin in kovin, vključno z lignitom, svincem, cinkom, nikljem, kromom, aluminijem in magnezijem, se je precej zmanjšala zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Podobno velja tudi za gradbeništvo, ki je bilo včasih hrbtenica industrije.

Najpomembnejše industrijske panoge na Kosovem so poleg industrije gradbenih materialov še kovinska in strojna industrija, industrija usnja, proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijač ter tekstilna industrija.
 

Tržni izzivi

  • Majhen kosovski trg predstavlja izziv za naložbe v panoge, ki zahtevajo precejšnjo ekonomijo obsega za doseganje donosnosti.
  • Kosovski pravosodni sistem ostaja šibak, vendar se počasi izboljšuje.
  • Korupcija je eden večjih izzivov v državi.
  • Preglednost javnih naročil se je v zadnjem času izboljšala, saj so vsa javna naročila v celoti elektronska, informacije o javnih naročilih pa so javno dostopne. Kljub temu prihaja do nepravilnosti pri izvedbi javnih razpisov na državni in občinski ravni.
  • Kosova kot neodvisne države ne priznavajo Srbija ter še nekatere države članice EU, kar povzroča določene omejitve, vključno z manj možnostmi letov, daljšimi prevoznimi potmi, omejitvami potovanj zaradi strogih vizumskih zahtev in izzivi z mednarodnimi bančnimi nakazili.
  • Komercialna in fizična infrastruktura, vključno z elektriko, železniškimi storitvami in javnim prevozom, je lahko nezanesljiva, zlasti v oddaljenih gorskih regijah. 


Priložnosti na trgu

Zaradi relativnega pomena uvoza za zadovoljevanje povpraševanja potrošnikov, ima Kosovo vsako leto trgovinski primanjkljaj. Kosovo uvaža veliko strojne opreme, plastičnih izdelkov, vozil ter izdelkov iz železa in jekla.

Največ priložnosti za tuja podjetja predstavljajo sektorji energetike, IKT, zdravstva, ravnanja z odpadki in recikliranja.

Z razvojem kosovskega gospodarstva raste tudi potreba po strokovnih finančnih, pravnih, arhitekturnih, inženirskih storitvah, storitvah razvoja programske opreme, odnosih z javnostmi in storitvah grafičnega oblikovanja.

Kosovsko ministrstvo za podjetništvo je marca 2024 z občino Orahovac podpisalo sporazum o dodelitvi 1 mio EUR za 2. fazo razvoja industrijskega parka v bližini mesta na zahodu. Namen industrijskega parka Orahovac je okrepiti vezi med podjetji, ki delujejo v državi, hkrati pa pritegniti tuja podjetja k naložbam na Kosovu. Kosovo gradi tudi industrijske parke v bližini osrednjega mesta Lipjan in severnega mesta Vučitrn. Industrijski parki v bližini severnega mesta Mitrovica in južnega mesta Suhareka, kot tudi nedavno odprt park v bližini jugovzhodnega mesta Viti, pa že delujejo.

 
Vstop na trg

  • Pred vstopom na trg je priporočljivo opraviti natančno analizo trga in oceno naložbene klime. 
  • Za razumevanje lokalne poslovne klime so priporočljivi osebni obiski in srečanja s potencialnimi partnerji, vladnimi uradniki in poslovnimi združenji. Vzpostavite močne osebne vezi, ki so ključ do poslovanja na Kosovu.
  • Pred izbiro lokalnega agenta ali partnerja je priporočljivo preveriti njihovo boniteto.
  • Smiselno je tudi organizirati programe usposabljanja in razvoja delovne sile v podjetju z lokalnimi partnerji.


Gospodarske panoge Kosova – IKT

Kosovski telekomunikacijski operaterji so prešli na storitve 3G in 4G. Februarja 2023 je regulativni organ podelil licence za dodeljevanje frekvenc 5G dvema glavnima telekomunikacijskima podjetjema.

Cilj kosovske vlade je, da ima do leta 2025 50 % prebivalstva pokritost s 5G, vključno s pokritostjo vsaj ene državne ceste.

Vlada Kosova si prizadeva, da bi država postala regionalno središče za izdelke in storitve, povezane z informacijsko tehnologijo (IT), pri čemer gradi na močnem znanju IT in angleškega jezika delovne sile.

Vse več je IT podjetij, ki se osredotočajo na zunanje izvajanje tujih IT podjetij, povečuje pa se tudi število klicnih centrov.

Telekomunikacijski sektor na Kosovu je eden najcenejših v regiji in ima podobno kakovost govornih storitev v primerjavi z drugimi ponudniki v regiji.
 
Glavni konkurenti na trgu:

  • IPKO
  • Kosovo Telecom (KT)
  • ArtMotion
  • Kujtesa
  • MTS - podružnica srbskega telekomunikacijskega podjetja

 
Teh 5 ponudnikov zagotavlja internetne storitve za približno 80 % kosovskega trga, medtem ko KT, IPKO in MTS zagotavljajo tudi mobilni internet (3G in 4G).
Kosovski Telekom ponuja storitve mobilne telefonije prek hčerinske družbe Vala in ima približno 50-odstotni tržni delež.

 
 

Ostale perspektivne panoge na trgu


Zdravstvo in farmacija

Pandemija Covid-19 je spodbudila vlado, da se je osredotočila na naraščajoče potrebe po kakovostnih, osnovnih in specializiranih zdravstvenih storitvah, osebju, objektih in izdelkih.

V sektorju prevladujejo storitve javnega sektorja, vendar so se naložbe zasebnega sektorja v zadnjih letih povečale.

Mnogi prebivalci Kosova potujejo v sosednje države, da bi zadovoljili svoje zdravstvene potrebe. Lokalne rešitve predstavljajo potencialno donosno priložnost za zunanje vlagatelje.

Zobozdravstvene klinike, očesni kirurški centri in ustanove, ki ponujajo kozmetične posege, so prav tako v porastu.
Po vsej državi je 7 regionalnih javnih bolnišnic in 1 univerzitetna bolnišnica v Prištini.

Farmacevtska industrija Kosova je odvisna od uvoza. Kosovske lekarne in zdravstvene ustanove se zanašajo na uvožena zdravila, saj je lokalna proizvodnja generičnih zdravil zelo omejena.

Kosovska agencija za zdravila je odgovorna za licenciranje uvoznikov in nadzor kakovosti. Tržna dovoljenja EU za zdravila niso vedno sprejeta; uvozniki morda potrebujejo tudi tržna dovoljenja za Kosovo, katerih pridobitev lahko traja več mesecev.

Poslovne priložnosti lahko tuja podjetja najdejo pri izvozu zdravil in medicinske opreme, opremljanju zdravstvenih ustanov, v strokovnem izobraževanju kadrov in svetovanju, ter v nacionalnem zdravstvenem informacijskem sistemu.


Ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje

Ravnanje z odpadki na Kosovu predstavlja velik izziv in ne dosega evropskih standardov.
 
Približno 90 % do 95 % mestnega prebivalstva ima urejen sistem zbiranja odpadkov, a so obstoječe storitve zelo nizke kakovosti, zaradi pomanjkanja ustreznih objektov in opreme.
Precejšen delež odpadkov različnih kategorij, predvsem pa gospodinjskih odpadkov na podeželju, se odlaga na divjih odlagališčih ali na nedovoljenih lokacijah.
 
Naraščajoče nastajanje odpadkov in pomanjkanje ustrezne infrastrukture ustvarja priložnosti za tuja podjetja, da nudijo različne storitve ravnanja z odpadki in recikliranja, vključno z osnovnim zbiranjem odpadkov, stroji in opremo za ravnanje z odpadki.
 
Za programe ravnanja z odpadki so odgovorne lokalne oblasti, zakon o odpadkih pa ureja zbiranje, prevoz, obdelavo, skladiščenje, odlaganje, uvoz, izvoz, načrte za ravnanje z okoljem, ter pravice in obveznosti pooblaščenih subjektov v sektorju. Ministrstvo za gospodarstvo upravlja družbo za upravljanje kosovskih odlagališč (KLMC) v javni lasti, ki je odgovorna za nadzor in upravljanje odlagališč.
 
Maja 2021 je Ministrstvo za okolje, prostorsko načrtovanje in infrastrukturo (MMPHI) sprejelo novo Kosovsko strategijo integriranega ravnanja z odpadki za obdobje 2021–2030. Strategija obravnava trenutne pomanjkljivosti in omejitve v sektorju ravnanja z odpadki. Njen namen je varovanje javnega zdravja, zmanjšati vpliv odpadkov na okolje, ter povečati poslovne in zaposlitvene možnosti za prehod v krožno gospodarstvo.
 
Kosovsko okoljsko ministrstvo je aprila 2024 odprlo razpis za naročilo čiščenja 64 km vodnih tokov čez 8 rek. Proračun projekta je 2 mio EUR. Ponudniki morajo biti sposobni v roku enega leta dokončati sanacijske posege na rekah Nerodime, Toplluhe, Sitnice, Žeger, Verbice, Janjeve, Kamenice in Iber. Kandidati lahko svoje ponudbe oddajo do 16. maja 2024..

 
Obnovljivi viri energije 

Kosovski parlament je aprila 2024 potrdil zakon o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, katerega cilj je povečanje deleža čiste energije v skupni proizvodnji električne energije.

Zakon vključuje pripravo energetskih politik in regulativnih okvirov za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, spodbujanje konkurenčnih in učinkovitih podpornih shem.

Tehnologije vetra, sončne fotovoltaike, biomase, bioplina in geotermalne energije so upravičene do vladne podpore, ki je zagotovljena prek odkupnih premij ali odkupnih cen.

Namen zakona je tudi zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in njihovega uvoza, zmanjšati emisije toplogrednih plinov, povečati diverzifikacijo in varnost energetskih virov, doseči cilje glede obnovljivih virov energije in spodbujati povezovanje regionalnega trga električne energije.

Zakonodaja o obnovljivi energiji je usklajena z nacionalnim ciljem za doseganje 32 % deleža obnovljivih virov v skupni proizvodnji električne energije na Kosovu do leta 2030. Okvirna pot za doseganje tega cilja bo določena s sekundarno zakonodajo.



Viri:
  • Factiva
  • IMF
  • SeeNews
  • Kosovski statistični urad
  • Fitch Solutions 
 
Posodobljeno: april 2024

 
Poglejte si tudi: