Kosovo

Gospodarske panoge Kosova

Gospodarstvo

V zadnjih nekaj letih je Kosovo doseglo velik napredek pri prehodu v tržno orientiran gospodarski sistem in pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti, vendar je še vedno močno odvisno od mednardne pomoči. Z mednarodno pomočjo je Kosovo lahko privatiziralo večino svojih podjetij v državni lasti. Državljani Kosova so drugi najrevnejši v Evropi, takoj za Moldavijo. 

Ogromno brezposelnih je mladih v starosti med 15 in 25 let. To je resen problem, ki spodbuja izseljevanje prebivalstva in sivo ekonomijo. Večina prebivalstva živi na ruralnem področju in se ukvarja s samo oskrbnim kmetovanjem. Kmetijstvo je neučinkovito, kar je posledica majhnosti parcel, omejene mehanizacije in pomanjkanja strokovnega znanja.

Kosovo ima nekaj naravnih rudnih bogastev. Prevladujejo minerali in kovine, predvsem lignit, svinec, cink, nikelj, krom, aluminij in magnezij. Imajo tudi industrijo gradbenih materialov, ki je včasih predstavljala hrbtenico gospodarstva, danes pa je močno oslabela zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Nekaj je tudi strojne, živilske in tekstilne industrije.

Omejena in nezanesljiva oskrba z električno energijo je glavna ovira za gospodarski razvoj Kosova.

 

Struktura BDP

Kmetijstvo prispeva 13 %, industrija 21 %, storitveni sektor pa 66 % BDP.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Kosovski industrijski sektor prispeva 21 % BDP. Včasih je hrbtenico gospodarstva predstavljala industrija gradbenih materialov, danes pa je močno oslabela zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Najpomembnejše industrijske panoge na Kosovem so poleg industrije gradbenih materialov še kovinska, strojna industrija, industrija usnja, prehrambnih izdelkov in pijač ter tekstilna industrija.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na kosovskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Kosovska vlada je januarja 2016 sprejela Državno razvojno strategijo za obdobje 2016-2021, ki predvideva štiri prednostne ukrepe za razvoj energetskega sektorja:

  1. izgradnja novih in trajnostnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije;
  2. vzpostavitev odprtega, konkurenčnega energetskega trga;
  3. zmanjšanje porabe energije z energetsko učinkovitostjo;
  4. racionalna raba obnovljivih virov energije.

 
Kosovska vlada je 30. junija 2013 sprejela nacionalni program obnovljivih virov energije, kjer si je zastavila cilj, da bo do leta 2020 proizvedla 25 % električne energije iz OVE. Delež OVE v končni bruto porabi na Kosovu je v letu 2015 znašal 19,7 %.V letu 2017 bo predvidoma nameščenih 99,5 MW OVE, do leta 2026 pa naj bi jih bilo 401-470 MW. Kosovo ima precejšen, a žal neizkoriščen potencial za pridobivanje sončne energije, saj ima povprečno 278 sončnih dni in 2.000 ur sonca na leto.
 
Evropska komisija poziva Kosovo k več naložbam v energetski sektor in povečanju proizvodnih zmogljivosti tako iz toplotnih kot OVE, da bi lahko uresničilo ukinitev dveh elektrarn na premog, ki trenutno pokrivata skoraj celotno povpraševanje po energiji. Energetske reforme, ki jih izvaja lokalna vlada ne zadostujejo za izboljšanje energetskega trga na Kosovu, ki je še vedno močno odvisen od premoga in uvoza električne energije.

Kosovski energetski trg trpi zaradi zastarelih proizvodnih zmogljivosti, nizke energetske učinkovitosti, ne liberaliziranega energetskega trga in tarifnega sistema, ki ne odraža dejanskih stroškov.

Bruto proizvodnja električne energije na Kosovu se je v prvem četrtletju leta 2017 povečala na 1.729,3 GWh, iz 1.660,6 GWh v enakem obdobju 2016. Termoelektrarne so proizvedle 1.678,4 GWh električne energije, hidroelektrarne pa 50,9 GWh. V obdobju januar-marec 2017 je država uvozila 215,8 GWh električne energije (januar-marec 2016 pa 293,9 GWh), medtem ko je njen izvoz padel na 141,5 GWh z 154,3 GWh.

Kosovska poraba električne energije je v tem obdobju narasla za 7,7 % na 1.096,9 GWh, največji delež v porabi so predstavljala gospodinjstva, 59,3 %.

Proizvodnja premoga se je v prvem četrtletju leta 2017 povečala za 0,5 %, na 2,1 mio ton.

 



Vir: Factiva, avgust 2017.


IKT - telekomunikacije

Kosovski telekomunikacijski sektor je liberaliziran, z zakonodajo, sprejeto konec leta 2012, ki je usklajena z revidiranim zakonodajnim okvirom EU. Vlada je prav tako sprejela ukrepe glede konkurenčnosti in možnosti vstopa novih konkurentov na trg. Kljub temu pa zaradi slabe telekomunikacijske infrastrukture širokopasovne fiksne povezave ostajajo precej pod evropskimi standardi.

Konec prvega četrtletja 2017 je število uporabnikov mobilnih storitev na Kosovu doseglo 1,8 mio, kar je 1,2 % več kot v istem obdobju lani in 11,7 % manj kot v zadnjem četrtletju 2016. Penetracija je konec prvega četrtletja 2017 znašala 97,7 % ali 1,2 % več kot v enakem obdobju lani. Največji tržni delež med mobilnimi operaterji je imelo v prvem četrtletju 2017 podjetje Vala, 53,2 %, sledijo pa Ipko (40,6 %), Z Mobile (5,3 %) in D3 Mobile (1 %).
 
Število fiksnih telefonskih povezav je konec marca 2017 znašalo 334.452, število uporabnikov pa je doseglo 50.952, kar je 11,1 % manj kot v enakem obdobju lani. Penetracija je v prvem četrtletju 2017 dosegla 2,8 %.Kosovo Telecom je imel največji, 80,4 % tržni delež, sledi pa mu Ipko s 17,3 % in Kutjesa.Net z 2,3 %.
 
Število fiksnih internetnih povezav se je v prvem četrtletju 2017 povečalo za 13,1 % na 24.444, medtem ko se je število mobilnih internetnih povezav povečalo za 47 % na 1,1 mio.
 
Skupni prihodki kosovskega telekomunikacijskega sektorja so v prvem četrtletju 2017 znašali 29,8 mio EUR ali 12,5 % manj kot v enakem obdobju lani. 21,7 mio EUR je k prihodku prispeval sektor mobilne telefonije, 954.258 EUR pa sektor fiksne telefonije.

 



Vir: Factiva, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje