Latvija

Gospodarske panoge Latvije



Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje


Gospodarstvo ter možnost vstopa na latvijski trg

Vpogled v trg

Latvija ima majhno, odprto gospodarstvo, ki z izvozom ustvari več kot polovico BDP. 
 
Latvijsko gospodarstvo v veliki meri temelji na storitvenem sektorju, ki ustvari 73 % BDP. Najpomembnejši segmenti storitvenega sektorja so transport, IKT in finančne storitve.

Pomembno vlogo v latvijskem gospodarstvu imajo tudi gradbeništvo, ter lesna, živilska in kovinsko-predelovalna industrija.

Blagovna menjava med Slovenijo in Latvijo je v letu 2022 dosegla 102 mio EUR, s čimer se je Latvija lani uvrstila na 56. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Največ Slovenija v Latvijo izvozi farmacevtskih proizvodov, pri uvozu pa so v ospredju električni stroji in oprema.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 23 % BDP in zaposluje približno 1/5 delovne sile.

Segmenti gradbeništva, metalurgije, industrijske predelave živil in strojništva, so v razcvetu. 

Latvija je znana kot pomembna proizvajalka železniške opreme, radio aparatov, hladilnikov, zdravil, lesa in stranskih proizvodov iz jekla.

Industrijska proizvodnja naj bi leta 2023 zaostajala za gospodarsko rastjo in bo po ocenah upadla za -2,3 %, za leto 2024 pa je ponovno napovedana 4,9 % rast industrijske proizvodnje.
 

Tržni izzivi

  • majhno prebivalstvo Latvije
  • lokalne zahteve glede označevanja
  • zasičenost trga
  • močna konkurenca
  • vladna birokracija
  • visoka stopnja sive
  • korupcija


Priložnosti na trgu

  • Latvijska vlada zagotavlja več spodbud za naložbe, vključno s področja davkov, dela, raziskav in razvoja ter državnih kreditnih jamstev.
  • Latvija ima številne konkurenčne prednosti, ki vključujejo visoko-kvalificirano delovno silo, stroške dela, cenovno dostopne nepremičnine in konkurenčne davčne stopnje.
  • Tuje in domače naložbe v Latviji so po zakonu obravnavane enako.
  • Latvijska vlada naj bi v letih 2021–2027 porabila približno 10,5 mlrd EUR strukturnih skladov EU, kar vključuje približno 2,5 mlrd EUR, ki jih bo Latvija prejela prek sklada EU za okrevanje in odpornost (RRF).
  • Na latvijskem trgu obstajajo priložnosti v različnih sektorjih, vključno z energetiko, IKT, lesno industrijo ter logistiko in transportom.
  • Latvija je del več mlrd EUR vrednega projekta zelene železniške prometne infrastrukture Rail Baltica, ki bo povezal Latvijo, Litvo in Estonijo z evropskim železniškim omrežjem. Projekt naj bi bil zaključen do konca leta 2026. 


Vstop na trg  

  • Strategije vstopa na trg se razlikujejo od panoge do panoge.
  • Tuja podjetja se v Latviji največkrat povežejo z lokalnimi agenti ali distributerji.
  • Osebni stiki omogočajo hitrejše širjenje poslovne mreže


Gospodarske panoge Latvije – Lesna industrija

 
Vpogled v industrijo

Predelava lesa je največji industrijski sektor v Latviji, les pa je eden glavnih izvoznih izdelkov države.

Z gozdovi, ki pokrivajo več kot 50 % latvijskega ozemlja, je Latvija ena najbolj gozdnatih držav članic EU. Približno polovica gozdov je v lasti države.

Lokalna žagarska industrija ima velik potencial in predstavlja približno 20 % latvijskega izvoza, pri čemer je 80 % proizvodnje namenjeno posebej za izvoz.
 

Izvoz

Po podatkih latvijskega ministrstva za kmetijstvo, je latvijska lesna industrija v letu 2022 dosegla 4,19 mlrd EUR izvoza, kar je 15,4 % več kot v letu 2021.

Les in lesni proizvodi so v letu 2022 predstavljali večino, oziroma 87 % celotnega izvoza. Vrednost izvoza v tej kategoriji je dosegla 3,64 mlrd EUR in se je medletno povečala za 15,9 %.

Izvoz lesa je v letu 2022 obsegal za 1,19 mlrd EUR žaganega lesa (-3,3 % glede na 2021), ter za 647,84 mio EUR lesa za kurjavo (+22,3 % glede na 2021). Izvoz okroglega lesa se je povečal za 90,7 % na 365,34 mio EUR, izvoz vezanega lesa pa za 34,7 % na 348,76 mio EU.
Izvoz lesenega pohištva se je leta 2022 medletno povečal za 7 % na 238,03 mio EUR, izvoz, papirja in kartona pa je znašal 165,19 mio EUR (+ 14,6 % glede na 2021).

Največ izvoza je bilo v letu 2022 v Združeno kraljestvo (20 %), na Švedsko (10 %) in v Nemčijo (7,8 %). 
 

Napovedi za leto 2023 

Po napovedih naj bi bil latvijski izvoz lesne industrije v letu 2023 nižji kot leto prej. Več o tem v tem prispevku.
 
Latvijska lesna industrija je v obdobju januar-april 2023 dosegla 1,2 mlrd EUR .

Izvoz se je zmanjšal v naslednjih kategorijah:

  • les in lesni izdelki (-16,6 %)
  • žagan les (- 50,6 %)
  • leseno pohištvo (-26,4 %)
  • papir, karton (-14,7 %)

V obdobju januar-april 2023 je bilo največ izvoza v Združeno kraljestvo (17,3 %), na Švedsko (13,1 %) in na Dansko (8,8 %).

Največja latvijska podjetja v lesni industriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2022)
Latvijas Valsts Mezi 450,24
Kronospan Riga Sia 351,65
Latvijas Finieris 281,38
Latgran Sia 178,56
Gaujas Koks 142,06
Byko-Lat Sia 136,51
Stora Enso Latvija As 115,99

 
Pohištvena industrija

Proizvodnja pohištva iz lesa ima velik potencial za razvoj in je eden od sektorjev, ki privlači tako domače, kot tudi tuje investitorje.

Približno 20 % lesno-predelovalnih podjetij v Latviji je neposredno specializirano za proizvodnjo pohištva.

Pohištvena industrija je v Latviji zelo pomembna, tako z vidika izvoza kot zaposlitev. V industriji deluje več kot 700 proizvajalcev pohištva, večinoma so to mala in srednje velika podjetja. 

V zadnjih nekaj letih se je delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo hitro povečeval, prav tako pa se povečuje tudi raznovrstnost izdelkov, ki vključujejo pohištvo in pohištvene elemente, mizarske in tesarske izdelke, montažne lesene konstrukcije, vrtno pohištvo, ograje in druge izdelke z visokim povpraševanjem na trgu. Številne latvijske družbe so uspešne na področju oblikovanja pohištva in prodora na zahtevne mednarodne trge z originalno zasnovo pohištva, kot so ukrivljeni in lepljeni stoli, ter visoko kakovostno pohištvo za spalnice.

Latvija je majhna država z okoli 2 mio prebivalcev. Latvijski pohištveni trg je zato zelo omejen, vendar tudi zelo odprt za trgovino. Večino potreb po pohištvu Latvija pokrije z uvoženimi izdelki. 

Proizvodnja pohištva se je v Latviji v zadnjih 5 letih povečala, povečal pa se je tudi izvoz na tuje trge. 

Največja latvijska podjetja v pohištveni industriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2022)
Saga Sia 86.90
Avoti Sia 66.48
Kvist Sia 46.85
Dailrade Koks Sia 35.09
Expedit Baltic Sia 14.63
Itab Latvia Sia 11.81
Bolderaja Serviss Sia 10.97


Ostale perspektivne panoge na trgu


Farmacevtska industrija

Absolutna vrednost latvijskega farmacevtskega trga je majhna v primerjavi z drugimi trgi srednje in vzhodne Evrope.

V zadnjih letih je trg zaznamovala rast povprečnih cen zdravil, kar je vplivalo na rast trga. Poleg svoje pregledne zakonodajne politike in podjetjem prijaznega delovnega okolja, je ta prehod na zdravila z višjo vrednostjo povečal privlačnost latvijskega farmacevtskega trga.
 
Na latvijskem farmacevtskem trgu prevladujejo multinacionalne farmacevtske družbe, vključno z Roche, GlaxoSmithKline in Merck Serono.
 
Latvija uvozi približno 90 % zdravil, kljub tradiciji lokalne proizvodnje. Latvijska lokalna predelovalna industrija je razmeroma majhna glede na obseg, ter je osredotočena na izvoz, predvsem na trg Rusije in Ukrajine.
 
Družba Grindeks, ki je ena vodilnih domačih proizvajalcev zdravil, približno 10 % svojih zdravil proda v Latviji. 
Družba Olainfarm, pa nasprotno ustvari pomemben delež prodaje na domačem trgu. Ta znaša približno 24 %.
 
Manjši konkurenti, kot so Medpro, Riga Pharmaceutical Tovarna in Kalceks (zdaj del Grindeksa) imajo razmeroma majhne domače tržne deleže.

Država ima velik vpliv na sektor zdravstvenih storitev v Latviji. Vse osnovne bolnišnice in rehabilitacijski centri so v državni lasti in se centralizirano financirajo iz državnega proračuna. Zato gre velik del nabave zdravil in farmacevtskih izdelkov prek državno organiziranih razpisov. Maloprodajni in veleprodajni trg zdravil pa je prepuščen zasebnim podjetjem.
 

Največje latvijske farmacevtske trgovinske partnerice

Največ farmacevtskih izdelkov je Latvija v letu 2022 izvozila v Litvo, Rusijo in Estonijo.
 
Največ farmacevtskih izdelkov pa je Latvija v letu 2022 uvozila iz Litve, Nemčije in Švice. Slovenija je pri uvozu na 8. mestu.

 
Slovenija je v letu 2022 v Latvijo izvozila za 40,7 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar predstavlja 57 % celotnega slovenskega izvoza v Latvijo.

Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Latvija; v 1.000 EUR) 

Transport in logistika

Zaradi skromne baze naravnih virov Latvije in njene strateške lege med EU in velikimi trgi na vzhodu, je logistični sektor eden najpomembnejših v državi.

Zaradi nedavnih geopolitičnih sprememb je sektor doživel precejšen upad, saj je Rusija tovor preusmerila v svoja pristanišča, Belorusija pa v ruska pristanišča. Ta sprememba je povečala apetit latvijskega logističnega sektorja po alternativnih dobaviteljih in tovoru.

Latvijska vlada je kot prednostno nalogo opredelila razvoj učinkovitega, varnega, multimodalnega in konkurenčnega transportnega sistema. Cilj trajnostnega razvoja latvijskega prometnega sistema je popolna integracija latvijske infrastrukture z vseevropskim multimodalnim prometnim sistemom.

Latvija si je začela vztrajno prizadevati za razvoj trgovinskih in prometnih povezav z Azijo, vključno z Indijo in Kitajsko.

Latvija sodeluje tudi pri projektu Rail Baltica, več mlrd EUR vrednem projektu razvoja infrastrukture, ki bo povezal Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko (z morebitno prihodnjo povezavo s Finsko) ,prek železniškega sistema evropskega tira. Projekt Rail Balticabo ustvaril številne priložnosti pri javnih naročilih, zlasti na področjih načrtovanja infrastrukture, gradbenih storitev in opreme.

Priložnosti so tudi v gradnji in razvoju industrijskih, logističnih in distribucijskih centrov.
 
 

IT storitve

Internet in e-poslovanje hitro prodirata na latvijski trg in povečujeta potrebo po izdelkih, storitvah in IKT podpori.

Skupni promet latvijskega IKT sektorja dosega približno 4,3 mlrd EUR, sektor pa predstavlja približno 6 % celotnega BDP.
V latvijskem IKT sektorju deluje približno 7.050 podjetij.
 
Poslovne priložnosti za tuja podjetja so v skoraj vseh segmentih IKT sektorja.
Latvijska visoko izobražena, večjezična in cenovno ugodna delovna sila, je privedla do razvoja na področju centrov za poslovno podporo.
Pobude za e-upravo so odprle možnosti za sodelovanje v latvijskih vladnih razpisih za širok nabor storitev, povezanih z IKT.

 

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
 

Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • Trade Map
  • Fitch Solutions
  • MarketResearch
  • Statistični urad RS 
 
 
Posodobljeno: junij 2023

Poglejte si tudi: