Latvija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Latviji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016
 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 1,9 1,9 2,0 2,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 31 32
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 30,3 28,3 26,8 24,8
 BDP per capita (v EUR): 15.716 14.577 13.737 12.596
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 36,6 34,3 34,7 33,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 18.983 17.702 17.808 16.789
 Rast BDP (v %): 3,7 4,0 5,0 1,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,8 7,4 8,7 9,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,7 2,5 2,9 0,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -15,8 -14,9 -14,0 -12,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 13,4 12,4 11,4 10,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,3 4,8 4,6 4,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,6 4,6 9,3 4,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,9 0,8 1,0 0,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 19,8+ 47,0 46,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 10,0+ 11,9 9,7
Stopnja tveganja države (op): / 31 28 27
Razred tveganja (op): / B B B
Enostavnost poslovanja**: / 19 14 17


Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-avg (posodobljeno november 2018).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

Rast BDP je v letu 2017 znašala 5 %. Za leto 2018 je napovedana 4 % rast BDP, v letih 2019 in 2020 pa naj bi rast BDP dosegla 3,7 % in 3,5 %
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 4,9 3,8 3,6 3,8
Rast javne potrošnje 4,2 3,5 2,4 2,4
Rast investicij 15,7 11,4 5,4 4,7


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je imela Latvija 2,6 mlrd EUR primanjkljaja v blagovni menjavi. Izvozili so za 11,4 mlrd EUR blaga, uvozili pa za 14 mlrd EUR. Največ je Latvija v letu 2017 izvozila lesa in lesnih izdelkov, električne in elektronske opreme, strojev, pijač ter vozil. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Litva, kamor so izvozili 15, % od celotnega izvoza. Pomembnejši izvozni trgi so še Rusija, Estonija, Nemčija in Švedska. Največ je Latvija v letu 2017 uvažala električno, elektronsko in strojno opremo, mineralna goriva, vozila ter pijače. Vodilni uvozni trg v letu 2017 je bila Litva, od koder so uvozili 17,6 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Poljska, Estonija in Rusija.

 

Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Električna in elektronska oprema 10,6 Les in lesni izdelki 15,5
Stroji, jedrski reaktorji 10,5 Električna in elektronska oprema 10,5
Mineralna goriva, olja 8,6 Stroji, jedrski reaktorji 7,4
Vozila 8,1 Pijače, alkoholne pijače in kis 6,2
Pijače, alkoholne pijače in kis 5,0 Vozila 5,2
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Litva 17,6 Litva 15,8
Nemčija 11,7 Rusija 13,9
Poljska 8,7 Estonia 10,9
Estonia 7,6 Nemčija 6,9
Rusija 7,1 Švedska 5,7
Slovenija (32. mesto) 0,3 Slovenija (57. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2016 znašale 12,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,8%. Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2016 znašale 1,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -1,6%.

 
 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2016 - 2019 (grafični prikaz)
 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 13,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Norveška, sledita pa ji Litva in Estonija. Največ investicij je na področju nepremičnin in finančnih storitev.

 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Norveška 1.902,4
Litva 1.407,5
Estonija 1.377,9
Finska 1.192,4
Švedska 1.097,9
Druge države 6.270,7
Skupaj 13.248,6
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 3.602,2
Finančne storitve 1.192,7
Gradbeništvo 736,9
Transport 639,9
Progr. opr. in IT storitve 545,8
Drugi sektorji 6.531,0
Skupaj 13.248,6

 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo