Libija

Prodaja v Libijo

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Libija, ki od padca Gadafijevega režima leta 2011 preživlja kritično nestabilno obdobje, je največja proizvajalka nafte v Afriki in peta največja proizvajalka nafte na svetu. Nafta predstavlja 80% libijskega BDP in 95% libijskega izvoza. Dodatno prednost predstavljajo nizki stroški črpanja in bližina EU, kamor Libija tudi večinoma izvaža in je za Rusijo in Norveško tretja največja dobaviteljica nafte za EU.

Večina libijske trgovine poteka z EU. Libija uvaža zlasti hrano (v zadnjih letih država uvaža velike količine moke za subvencioniranje hrane prebivalstvu), stroje in opremo ter potrošno blago. Glavna trgovinska partnerica po uvozu in izvozu je Italija, sledita Nemčija in Velika Britanija.

V osemdesetih letih je bila Libija ena najbogatejših držav na svetu. Danes ima enega najvišjih BDP na prebivalca v Afriki in je po merilih Svetovne banke uvrščena med gospodarstva z višjim srednjim dohodkom. Od leta 2011, ko je GDP padel za 60%, je gospodarstvo ponovno raslo po zelo visokih stopnjah.

Kljub priložnostim pa sodi Libija, upoštevaje gospodarske, politične in druge parametre, glede rizičnosti poslovanja med države z najvišjim tveganjem. Poleg kritične politične situacije ustvarjajo prepreke na trgu tudi nediverzificirana struktura gospodarstva, lastniška struktura (večina podjetij je v državni lasti, pred padcem režima je bilo kar 70% aktivnega prebivalstva zaposlenih v državnih službah); birokracija, korupcija in težave s plačevanjem. V okviru sankcij tudi še vedno obstajajo skupine posameznikov in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev.

Libija je zaprosila za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji leta 2004 in takrat začela tudi ustrezno prilagajati poslovno zakonodajo in carinske dajatve. Odpravljenih je bila vrsta omejitev in dovoljenj, ki so bila potrebna za poslovanje v Libiji pred tem. Kljub temu ostaja poslovno okolje zahtevno in nepredvidljivo.
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Med prebivalstvom so velike razlike v kupni moči, tako med panogami kot posameznimi regijami. Zlasti med mladimi je visoka nezaposlenost. Na splošno je cena zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup povprečnega libijskega potrošnika, vendar je pomembno tudi, da se pri prodaji ustrezno poudari kvaliteta blaga. Usposabljanje prodajalcev, ustrezno informiranje kupcev in dobre poprodajne storitve dobivajo vse večji pomen na libijskem trgu.
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Pred vstopom na trg je ključnega pomena izdelava poglobljene sektorske analize trga in oblikovanje strategije, ki bo upoštevala ugotovitve. Glede na težaven dostop do informacij in negotovo okolje je nujen posvet z zanesljivim konzultantom – po možnosti z lokalno prisotnim mednarodnim svetovalnim podjetjem, ki dobro pozna razmere.

Vstop na trg poteka običajno v sodelovanju z lokalnim zastopnikom. Obvezen je skrben pregled ter preverjanje bonitet in referenc partnerja, zaradi značilnosti arabskim poslovnih običajev pa je nujen tudi osebni kontakt in vzpostavitev medsebojnega zaupanja.

Po padcu Gadafijevega režima je bil sprejet Ustavni dekret, ki v 37. členih definira cilje, med katerimi je liberalizacija gospodarstva, privatizacija in spodbujanje trgovine in naložb. Obstoječi predpisi, ki regulirajo formalne pogoje za vstop na libijski trg, večinoma iz obdobja 2003 -2007, se bodo v kratkem spremenili. Zaenkrat pa je je vstop na trg v vsaki od običajnih oblik – od enostavnih zastopniških razmerij do odpiranja predstavništev, podružnic ali družb – dolgotrajen postopek, vezan na številne omejitve in dovoljenja.
 

Javna naročila

Libija ni pristopila k Sporazumu o vladnih naročilih (GPA) Svetovne trgovinske organizacije. Zakonodaja ne zagotavlja ustreznih standardov transparentnosti in favorizira domače ponudnike. V praksi predstavljajo težavo spremljanje razpisov, ki niso objavljeni na spletu, netransparentnost postopkov in korupcija.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Tržno komuniciranje se je začelo razvijati po letu 2011, ko so se po padcu režima pojavili številni novi mediji (časopisi, radijske in TV postaje). Kljub temu ostajajo med najbolj učinkovitimi ustna priporočila in osebni stiki. V poslovnih stikih so dobra oblika promocije reklamne brošure in katalogi. Internet se uporablja za trženje v omejenem obsegu; oglaševanje B2B obvladuje nekaj e-časopisov, ki večinoma locirani v tujini (npr. Libya Herald); vendar so glede na omejeno uporabo interneta (le 22% prebivalstva) bolj primerni tradicionalni načini oglaševanja, kot so televizija, radio in letaki. Zaradi omejitev poštnega sistema je oglaševanje po pošti neučinkovito.

 

Plačevanje

Na začetku poslovanja je nujno preveriti boniteto in druge okoliščine libijskega partnerja. O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. Smotrno je bodisi zavarovati plačilo z avansom, bodisi uporabiti katero od drugih oblik zavarovanja plačil.

Pogost način zavarovanja plačil je nepreklicni dokumentarni akreditiv (L/C). Postopek izdaje L/C s strani libijskih bank je razmeroma počasen in še vedno se lahko zahteva odobritev Libijske centralne banke. Pogoj za izdajo L/C je polog v višini najmanj 20% uvoznega posla.

Plačilni roki so dolgi. Čeprav se izboljšujejo, zamude plačil, ki trajajo šest mesecev ali več, niso redkost.

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po morju in zraku.

Libijska transportna infrastruktura je relativno  slabo razvita. Cestne in letalske storitve povezujejo zgolj glavne kraje.

Cestno omrežje obsega 84 000 km. Del cest je v dobrem stanju, še posebej povezava Tunis - Tripoli in Bengazi - Tobruk, ki se nadaljuje v Egipt.

Železniškega prometa ni od leta 1965, ko je bila odstranjena stara infrastruktura, vendar je v načrtu gradnja novega omrežja.

Pomemben je pomorski transport. Libija ima 2 000 km obale. Glavna pristanišča so Tripoli, Bengazi, Derna, Marsa al Burayqah, Misurata, Ras Lanuf, Tobruk, Al Khums in Zuwarah.

Mednarodni letališči sta v Tripoliju in Bengaziju. Libija ima poleg tega še osem letališčih, rezerviranih za notranje lete.

 

Poglejte si tudi: