Libija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Libiji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 6,3 6,3 6,3 6,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 4++ 4
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 44,8 44,6 39,1 29,4
 BDP per capita (v EUR): 7.065 7.063 6.207 4.667
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 114,5 108,6 104,7 83,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 18.042 17.210 16.628 13.252
 Rast BDP (v %): 3,1 6,7 25,6 -8,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 0,0 0,0 0,0 0,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 20,0 27,8 28,7 25,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -11,9 -10,5 -10,1 -9,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 18,0 18,2 16,5 8,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,5 19,0 211,0 -5,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,0 8,0 20,0 -17,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,7 0,5 0,5 0,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 5,7+ 2,2 6,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 0,0+ 22,3 9,5
Stopnja tveganja države (op): / 79 79 79
Razred tveganja (op): / D D D
Enostavnost poslovanja**: / 185 188 188
 

Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

Libijski BDP je v letu 2017 zrasel za 25,6 % in dosegel 39,1 mlrd EUR. Za leto 2018 je napovedana 6,7 % rast BDP, v letu 2019 3,1 % rast in v letu 2020 9,9 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 1,2 1,5 2,0 10,7
Rast javne potrošnje 5,0 7,0 9,0 15,0
Rast investicij -7,0 7,0 15,0 60,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je uvoz blaga znašal 10,1 mlrd EUR, izvoz pa 16,5 mlrd EUR. Primankljaj v blagovni menjavi je znašal 6,5 mlrd EUR. Libija največ izvaža nafto, ki predstavlja 96,8 % celotnega izvoza. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2010 je bila Italija, komor so izvozili 42,3 % od celotnega izvoza. Drugi pomembnejši izvozni trgi so še Francija, Kitajska, Španija in Grčija. Pri uvozu je najpomembnejši trgovinski partner Turčija. V letu 2010 so iz Turčije uvozili 10,6 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Italija, Južna Koreja in Nemčija. V letu 2017 so največ uvažali mineralna goriva, strojno opremo, žita, električno in elektronsko opremo ter žive živali.

 

Libija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 19,0 Mineralna goriva, olja 96,8
Stroji, jedrski reaktorji 7,4 Železo in jeklo 0,9
Žita 6,6 Baker in izdelki iz bakra 0,5
Električna in elektronska oprema 6,0 Aluminij, izdelki iz aluminija 0,4
Žive živali 4,0 Biseri, dragi kamni, kovine 0,3
 
Vodilni uvozni trgi 2010 % od celote Vodilni izvozni trgi 2010 % od celote
Turčija 10,6 Italija 42,3
Kitajska 9,8 Francija 15,5
Italija 9,4 Kitajska 9,4
Južna Koreja 9,2 Španija 9,2
Nemčija 6,8 Grčija 4,5
Slovenija (73. mesto) <0,1 Slovenija (32. mesto) 0,1
 
Vir: Factiva; ITC, junij 2018.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Libiji so v letu 2015 znašale 16,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala 0,0 %. Celotne izhodne TNI Libije so v letu 2015 znašale 18,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 1,6 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Libiji 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 27,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Velika Britanija, sledita pa ji ZAE in Italija. Največ investicij je na področju nepremičnin ter premoga, nafte in plina.

 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Velika Britanija 1.296,0
ZAE 697,2
Italija 675,9
ZDA 655,3
Singapur 567,8
Druge države 23.642,8
Skupaj 27.535,2
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 19.607,3
Premog, nafta, plin 3.768,3
Gradbeništvo 988,0
Hoteli in turizem 852,8
Kemikalije 537,5
Drugi sektorji 2.291,5
Skupaj 27.535,2

 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge