Litva

Prodaja v Litvo

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Litva je po površini največja od treh baltiških držav in ima okoli 3,3 milijona prebivalcev. Je članica EU in od januarja 2015 uporablja evro.

Finančna in gospodarska kriza leta 2008 jo je sicer močno prizadela, vendar si je z uspešno gospodarsko reformo, usmerjeno v povečanje izvoza in naložbe, gospodarstvo v letu 2010 že opomoglo in postalo eno najhitreje rastočih v EU.

Poslovno okolje je spodbudno. Litva tistim, ki tam začenjajo svoje poslovanje, s svojimi sodobnimi e-storitvami omogoča, da to storijo v bistveno krajšem času in z bistveno manj birokracije. Zakonodaja je v celoti usklajena z zakonodajo EU, kar predstavlja pomembno dodano vrednost.

Podjetjem so na voljo številne spodbude, s pomočjo katerih je začetek njihovega poslovanja  olajšan, dodaten element pa predstavlja tudi davek na dohodek, ki je bistveno nižji od povprečja EU. Posebne ekonomske cone podjetjem nudijo številne olajšave in oprostitve na področju davkov, dividend, nepremičnin, pa tudi kvalitetno infrastrukturo in pomožne storitve. Podjetja v okviru posebne ekonomske cone Kaunas lahko dodatno izkoriščajo tudi prednosti letalskih in morskih povezav. Pomemben poudarek Litva daje kreativnosti, inovacijam in novim tehnologijam, zato takšnim podjetjem namenja še dodatne spodbude. V Litvi so tudi številni industrijski parki ter t.i. "znanstveno-poslovne doline". Spodbude so na voljo tudi iz EU sredstev.

Litva ima zelo dobro infrastrukturno omrežje (dobre cestne, železniške, po¬morske in letalske povezave, logistika pa ustvarja skoraj 12 odstotkov BDP) in zaradi lege dober dostop do evropskih in centralnoazijskih trgov. Zelo visoko razvita je tudi informacijska in komunikacijska tehnologija (ima najhitrejši internet v Evropi in najhitrejši javni Wi-fi na svetu; pokritost države z dostopom do interneta). Med zanimivejšimi sektorji so tudi visoko konkurenčna strojna industrija (sodeluje z NASA, Boeing, vojsko ZDA, BMV, Volkswagen, Hitachi, Siemens, Mitsubishi), sektor sodobnih poslovnih storitev (SSC in BPO), biotehnologija, laserska tehnologija ter področje obnovljivih virov energije.

Trg je relativno majhen, zato je lahko hitro zasičen. Majhnost tudi viša stroške vstopa na trg (stroški označevanja in promocije). Na trgu je močna konkurenca številnih tujih podjetij.
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Med baltskimi državami je Litva država z najvišjo kupno močjo (približno enako kot v Sloveniji). Preference potrošnikov se razlikujejo glede na dohodek, starosti in družbeno skupino. Premožnejši potrošniki so dovzetni za uvoženo blago in blagovne znamke in menijo, da je cena pokazatelj kakovosti. Kljub temu pa je nižja cena še vedno pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup pri velikem delu potrošnikov.
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija
Odvisno od vrste posla so primerne različne strategije vstop na trg. V prvi fazi je najbolj pogosta oblika vstopa preko domačega distributerja ali trgovskega zastopnika.

Zaradi majhnosti trga pogosto en distributer ali zastopnik pokriva ne le celo državo,  temveč tudi celotno baltsko regijo (Estonija, Latvija in Litva). Prav tako ni neobičajno, da en zastopnik ali distributer pokriva različne industrijske sektorje.

O distribuciji Litva nima posebne zakonodaje; razmerje je prepuščeno pogodbeni volji strank in se smiselno presoja v skladu trgovinskimi in obligacijskimi predpisi. Razmerje s trgovskim zastopnikom je urejeno z zakonom, ki v skladu z direktivo EU določa pravice in obveznosti naročnika in zastopnika ter ureja minimalno varstvo zastopnikov, nagrajevanje in pogoje ob prenehanju pogodbe o zastopanju (odpovedni rok, odškodnino oz. nadomestilo). Od teh pravil stranki ne moreta odstopiti.

Neposredno trženje je dobro razvito. Zakonodaja je usklajena s pravili EU o elektronskem poslovanju, distančni prodaji, varstvu potrošnikov in varstvu osebnih podatkov.

Franšizing zaradi majhnosti trga ne predstavlja pomembnejše postavke. Zakonodaja zagotavlja ustrezno varstvo pravic intelektualne lastnine, ne vsebuje pa predpisov, ki bi neposredno urejali franšizing.

Kadar je strateško upravičena trajna prisotnost na trgu, se podjetje lahko odloči za skupna vlaganja (joint ventures) z domačim podjetjem ali za odprtje podružnice, zaradi hitrega in enostavnega postopka in nizkih stroškov pa je večinoma bolj primerna ustanovitev lastne družbe.
 

Javna naročila

Javna naročila ureja Zakon o javnih naročilih iz leta 2011, ki je usklajen s pravili EU. Javni razpisi so objavljeni na portalu litovskega Urada za javna naročila, več kot 70% naročil gre prek sistema e-naročanja. Razpisi, ki presegajo predpisani vrednosti prag, morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

Slovenski pobudniki so deležni enakega obravnavanja kot domači. V praksi tuja podjetja občasno poročajo o preferencialnem obravnavanju znanih ponudnikov in drugih oblikah korupcije. 

 

Tržno komuniciranje, promocija

Tržno komuniciranje je dobro razvito, v uporabi so vse običajne oblike oglaševanja. Zelo učinkovito je oglaševanje in trženje po internetu, tako potrošnikom kot podjetjem. Na trgu so prisotne številne domače in tuje agencije. Strošek oglaševanja v klasičnih medijih je relativno visok.

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. Na začetku poslovnega sodelovanja je priporočljivo vsaj delno predplačilo. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil (poslovne garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso).

Litovska zakonodaja o preprečevanju zamud pri plačilih je usklajena z Direktivo 2011/7/EU, ki določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave. V praksi se pogodbeni roki upoštevajo, slabša pa je plačilna disciplina: po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila v Litvi 46 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 30 dni, povprečna zamuda pri plačilu 16 dni) in 52 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 30 dni, povprečna zamuda pri plačilu 22 dni).

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po cesti, železnici, morju in zraku.

Litva ima najboljše ceste v regiji. Prevoz blaga po cesti je učinkovit in se lahko opravi v vseh smereh. EU priznava Litvo za glavno prometno središče v regiji - Komisija EU je uvrstila dve litovski avtocesti (povezava sever-jug in povezava vzhod-zahod) in železniško progo, ki povezuje Skandinavijo s Srednjo Evropo, med deset najpomembnejših v Evropi.

Cestno omrežje obsega 21.000 km glavnih cest in je zelo dobro vzdrževano. Najpomembnejša transportna koridorja sta avtocesti E67 (Via Baltica, Helsinki – Talin – Riga – Kaunas – Varšava) in E 77 (Riga – Kaliningrad – Gdansk).

Železniški transport obsega okoli 44% celotnega kopenskega transporta in še narašča. Predvsem je pomemben kot povezava s pristanišči. Najpomembnejši koridor je povezava vzhod-zahod od Klaipedije proti Kaliningradu. V skladu z evropskimi transportnimi tendencami je železniški promet eden od v prihodnje najbolj perspektivnih oblik transporta tako v pogledu varnosti kot ekologije.

Glavno pomorsko pristanišče je Klaipeda, ki je povezano s cestno in železniško linijo vzhodno-zahodnega koridorja 9B do drugih evropskih pristanišč.

Zračni promet je dobro razvit. Tri mednarodna letališča so v mestih Vilnius (Vilnius International Airport), Kanaus in Palanga

 

Poglejte si tudi: