Litva

Pregled gospodarskih gibanj v državi Litvi

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 2,9 2,9 2,9 2,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 45 46
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 47,0 45,2 41,8 38,6
 BDP per capita (v EUR): 16.414 15.718 14.473 13.260
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 84,3 79,4 80,2 77,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 29.433 27.595 27.735 26.539
 Rast BDP (v %): 3,3 3,7 3,9 2,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,8 6,9 7,1 7,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,1 2,9 3,7 0,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -35,7 -31,2 -27,9 -23,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 32,3 28,9 25,8 21,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 8,8 9,0 13,6 3,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,1 8,4 12,8 3,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,8 0,7 0,8 0,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 42,8+ 83,4 55,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 25,2+ 33,4 38,2
Stopnja tveganja države (op): / 32 28 28
Razred tveganja (op): / B B B
Enostavnost poslovanja**: / 16 21 21


Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)   Podatki se nanašajo na obdobje jan-avg (posodobljeno november 2018).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

Gospodarska rast Litve je v letu 2017 znašala 3,9 %. Za leto 2018 napovedujejo analitiki 3,7 % gospodarsko rast, v letih 2019 in 2020 pa 3,3 % in 3 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 3,8 4,2 3,7 3,4
Rast javne potrošnje 1,0 1,2 1,0 1,5
Rast investicij 7,3 6,5 4,2 3,7

 

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je izvoz blaga znašal 25,8 mlrd EUR, uvoz pa 27,9 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 2,2 mlrd EUR, kar predstavlja 5,2 % BDP. Litva je v letu 2017 največ izvažala mineralna goriva, stroje, pohištvo, električno in elektronsko opremo ter plastiko. Največji izvozni trg je bila Rusija, kamor so v letu 2017 izvozili za 14,9 % od celotnega izvoza. Sledijo Latvija, Poljska, Nemčija in ZDA. Uvažali so največ mineralna goriva, stroje, vozila, električno in elektronsko opremo ter plastiko. Rusija je bila tudi najpomembnejši uvozni trg v letu 2017, saj so iz nje uvozili za 13 % celotnega uvoza. Ostali vidnejši uvozni trgi so bili v letu 2017 še Nemčija, Poljska, Latvija in Italija.

 

Litva - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 18,8 Mineralna goriva, olja 14,5
Stroji, jedrski reaktorji 10,5 Stroji, jedrski reaktorji 8,8
Vozila 9,2 Pohištvo in svetila 7,3
Električna in elektronska oprema 7,8 Električna in elektronska oprema 7,0
Plastika in plastični izdelki 4,6 Plastika in plastični izdelki 6,0
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Rusija 13,0 Rusija 14,9
Nemčija 12,3 Latvija 9,9
Poljska 10,6 Poljska 8,1
Latvija 7,1 Nemčija 7,3
Italija 5,2 ZDA 5,2
Slovenija (29. mesto) 0,3 Slovenija (49. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Litvi so v letu 2016 znašale 13,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -5,8%. Celotne izhodne TNI Litve so v letu 2016 znašale 2,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -6,3%.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Litvi 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij 

 
V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 18,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji Rusija in ZDA. Največ investicij je na področju finančnih storitev in transporta.

 

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018 
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nemčija 1.375,0
Rusija 1.327,9
ZDA 1.215,1
Švedska 1.085,3
Finska 1.011,4
Druge države 12.717,0
Skupaj 18.731,5
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Finančne storitve 1.653,6
Transport 1.650,6
Progr. opr. in IT storitve 1.021,5
Komunikacije 831,5
Hrana in tobak 326,0
Drugi sektorji 13.248,2
Skupaj 18.731,5
 

 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.
 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo