Madžarska

Gospodarske panoge Madžarske

Gospodarstvo

Madžarska se je iz centralno-planskega preusmerila v tržno gospodarstvo. Dohodek na prebivalca znaša približno dve tretjini povprečja držav članic EU. Madžarsko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od izvoza, zaradi česar je občutljivo na zunanja tržna nihanja. Madžarska je neke vrste evropsko stičišče; v državi imajo mnoga podjetja svoje centrale, od logističnih storitev do raziskovalno razvojnih oddelkov številnih podjetij. Veliko je tudi tujega lastništva in tujih investicij v madžarska podjetja.
 

Struktura BDP

Kmetijski sektor je bil dolga leta vodilni sektor v gospodarstvu, danes pa predstavlja le 4 % BDP in zaposluje 4,9 % aktivnega prebivalstva. Največ pridelujejo žita, sadje, zelenjavo in vino.

Industrijski sektor, ki  predstavlja 31 % BDP in zaposluje 30,3 % aktivnega prebivalstva, je zelo odprt za tuje investitorje. Najbolj sta razviti avtomobilska in elektronska industrija.

Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje 64,5 % delovne sile. Največ tujih neposrednih investicij je prav v storitvenem sektorju, predvsem na področju telekomunikacij, trgovine na drobno ter v finančnem sektorju.

 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 31 % BDP in zaposluje 30,3 % aktivnega prebivalstva. Pomembne industrijske panoge so živilska, kemična in farmacevtska industrija.

V letu 2017 je industrijska proizvodnja zrasla za 5,4 %. Za leto 2018 analitiki napovedujejo pozitivno rast v višini 5 %, v letu 2019 3,7 % in v letu 2020 1,9 % rast industrijske proizvodnje.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na madžarskem trgu:

 

Turizem

Turizem je pomemben del madžarskega gospodarstva, ki je državi v letu 2016 prispeval 10,5 % BDP. Analitiki turističnemu sektorju Madžarske napovedujejo močno rast v letih 2017-2021. Število tujih turistov naj bi se po napovedih v letu 2017 povečalo za 5,7 % in doseglo število 16,1 milijona. V letu 2021 pa naj bi bilo tujih turistov že 20,2 milijona.
 
Madžarski turistični sektor je dokaj konkurenčen in diverzificiran. V glavnem mestu Budimpešti je prisotna večina mednarodnih hotelskih verig. Večina njih se širi tudi izven prestolnice v manjša mesta po vsej državi. Poleg Budimpešte je najbolj popularna destinacija Blatno jezero (Balaton), predvsem za domače in nemške goste.
 
Napovedana gospodarska rast v prihodnjih letih in spodbudno poslovno okolje spodbujajo investitorje. V madžarskem turističnem sektorju prevladujejo manjša in srednja velika podjetja. V zadnjih letih se zelo razvijata poslovni in zdraviliški turizem. Budimpešta postaja tudi regionalni poslovni center za srednjo in vzhodno Evropo (CEE), kar predstavlja nove priložnosti tudi za turizem. Madžarska se poleg Pariza in Los Angelesa poteguje za gostiteljico poletnih olimpijskih iger leta 2024, kar lahko močno pospeši investicije. Končna odločitev olimpijskega komiteja bo znana septembra 2017. Veliko zanimanje za investicije v madžarski turizem kaže Kitajska, pa tudi države bližnjega Vzhoda, predvsem za luksuzne nastanitve. Nekoliko pa od leta 2014 dalje upada zanimanje s strani Rusije, predvsem zaradi EU sankcij.
 
Zdraviliški turizem na Madžarskem ponuja velike priložnosti za investitorje izven glavnega mesta, saj ima Madžarska veliko naravnih vrelcev tople vode. Madžarska je že danes najmočnejša država na področju zdraviliškega turizma v regiji, saj jo v te namene obišče okoli pol milijona gostov na leto.
 
Zdravstveni in medicinski turizem postaja vse bolj perspektiven. Analitiki napovedujejo sektorju povprečno 10 % letno rast v prihodnjih petih letih. Ministrstvo za turizem promovira zdravstveni turizem v državi in z relativno nizkimi cenami storitev privablja predvsem goste iz ZDA, Velike Britanije in skandinavskih držav, kjer so tovrstne storitve zelo drage. Gostje se zanimajo predvsem za storitve na področju zobozdravstva, plastične kirurgije in neplodnosti. Največ teh storitev je v glavnem mestu, predvsem zaradi logističnih povezav.
 
Na Madžarskem se hitro povečuje tudi število nizkocenovnih letov v in iz večine evropskih mest, kar bo tudi v prihodnje prispevalo k povečanemu obisku turistov.
 
Za madžarski turizem je najpomembnejši evropski trg, ki predstavlja 80 % vseh tujih gostov. V letu 2017 jih pričakujejo 13,1 milijona, v letu 2018 13,7 milijona, v letu 2021 pa že 16,4 milijona. Največ evropskih gostov pride iz Romunije, Slovaške in Nemčije. Drugi največji trg je severna Amerika. Od tod naj bi v letu 2017 Madžarsko obiskalo 675.000 gostov, v letu 2021 pa že 775.000. Raste tudi število turistov iz Azijsko Pacifiške regije. Do leta 2021 jih na leto pričakujejo okoli 128.000.

 


Vir: Factiva, junij 2017.

 

Energetika – obnovljivi viri energije


Madžarska se je v svojem nacionalnem akcijskem načrtu za OVE zavezala, da bo do leta 2020 delež porabljene energije iz obnovljivih virov predstavljal 14,65 %, ker presega obveznih 13 %, ki so predpisani za Madžarsko v nacionalnem splošnem programu v RED (direktiva o obnovljivih virih energije). Po podatkih madžarskega energetskega regulatornega organa ("HEPURA") je bilo v letu 2014 porabljene 9,6 % energije iz obnovljivih virov, zato je 13. junija 2016 po nekaj dolgih letih razprav, madžarski parlament sprejel novo podporno shemo, oz. program za OVE ("metar"), ki bo lahko pripomogla k uresničevanju ambiciozno zastavljenih ciljev.
 
Ključna značilnost nove sheme podpore je, da proizvajalci OVE prejmejo pomoč v obliki plačane premije nad referenčno tržno ceno (na primer povprečna cena na organiziranem trgu). Kupci tovrstne energije so predvsem odjemalci električne energije, ki niso upravičeni do univerzalnih storitev (predvsem poslovni subjekti). Nov sistem zagotavlja, da proizvajalci ne bodo zainteresirani za prodajo električne energije po negativnih tržnih cenah električne energije.
 
Proizvajalci električne energije so razdeljeni v tri različne kategorije, odvisno od izvedbe in vrste proizvodnje. Proizvajalci s proizvodnjo kapaciteto pod 0,5 MW in s predstavitvenimi projekti (nepopolno razviti projekti, ki jim primanjkuje naložb, operativnih izkušenj in referenc) so izvzeti iz "metar" sistema premij. Najbolj temeljna novost nove sheme je, da so lahko večji proizvajalci OVE s proizvodno kapaciteto več kot 1 MW upravičeni do državne pomoči le v primeru, da se prijavijo in zmagajo na razpisu s strani HEPURA. Proizvajalcem s proizvodnjo kapaciteto med 0,5-1 MW ni potrebno sodelovati v razpisnih postopkih in so upravičeni do tako imenovane administrativne premije nad tržno ceno.

Poleg novega zelenega sistema premij, "metar" uvaja tudi tako imenovano "rjavo premijo" za spodbujanje proizvodnje električne energije iz biomase ali bioplinov. Proizvajalci lahko zaprosijo HEPURA za premijo in če jo HEPURA odobri, so jo upravičeni prejemati 5 let. Sistem "metar" zagotavlja, da bodo naložbe v OVE imele večjo donosnost in stroškovno učinkovitost, kar bo vodilo k razvoju novih proizvodnih zmogljivosti.

 

 

Vir: Factiva, junij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje