Makedonija

Gospodarske panoge Makedonije

Gospodarstvo

Makedonija ima majhno, odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Makedonija je od osamosvojitve leta 1991 naredila velik napredek na področju liberalizacije gospodarstva in izboljšanja poslovnega okolja. Nizke davčne stopnje in prosto-trgovinske cone so pamagale privabiti tuje investicije, ki pa so v primerjavi z ostalimi državami Evrope še vedno zelo majhne. Korupcija in šibak pravni sistem še naprej predstavljata precejšnjo težavo.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 11 % BDP in zaposluje 16,6 % aktivnega prebivalstva. Največ pridelujejo riž, bombaž, tobak in sadje. Pomembni sta tudi ovčereja in kozjereja. Makedonija ima nekaj rudnega bogastva, predvsem železa, bakra, in svinca.

Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna in tekstilna industrija. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 29 % BDP. Industrijski sektor zaposluje skoraj 30 % aktivnega prebivalstva.

Storitveni sektor predstavlja 60 % BDP in zaposluje 53,8 % aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.

 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor Makedonije predstavlja 29 % BDP, zaposluje pa 29,6 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.

Industrijska proizvodnja v Makedoniji je v letu 2017 zrasla za 0,2 %. Za leto 2018 je napovedana 4 %, za leto 2019 3,9 % in za leto 2020 3,8 % rast industrijske proizvodnje.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na makedonskem trgu:

 

Živilska industrija - otroška hrana

Makedonski maloprodajni trg otroške hrane je v letu 2018 zrasel za 5 % in dosegel vrednost 14,7 mio EUR. Segment pripravljene otroške hrane je v letu 2018 beležil največjo rast, saj se mu je prodaja v letu 2018 povečala za 6 % na 1,6 mio EUR.

Analitiki napovedujejo, da bo makedonski trg otroške hrane ob predpostavki nespremenjenih cen v obdobju 2019-2023 rasel po 4 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2023 dosegel vrednost 16,3 mio EUR.

Vedno bolj aktiven življenjski slog lokalnih potrošnikov in mladih staršev je v letu 2018 prispeval k trdni rasti trga otroške hrane, zlasti v segmentih pripravljene in posušene otroške hrane. Cene na enoto otroške hrane so se v povprečju v letu 2018 dvignile za 2 %, kar je v skladu z uradno stopnjo inflacije, najbolj pa so se povišale cene mleka v prahu.

Največji konkurent na makedonskem trgu otroške hrane je podjetje Hipp GmbH & Co Vertrieb KG, ki je imelo v letu 2018 32 % tržni delež. Tržni delež podjetju rahlo pada na letni ravni, a zahvaljujoč široki paleti izdelkov otroške hrane še vedno ostaja na prvem mestu po deležu v maloprodaji. 
 

Tržni deleži v letu 2018 glede na vrednost maloprodaje (v odstotkih)

Konkurenti na trgu:

 
  • Žito d.d.                          
  • Alkaloid AD Skopje               
  • Atlantic Grupa dd                
  • Bambi ad                         
  • Elbisco AE                       
  • Fructal d.d.                       
  • Hipp GmbH &Co Vertrieb KG       
  • Holle Baby Food GmbH             
  • Humana Milchunion eG             
  • Makprogres doo                   
  • Milupa GmbH                     
  • Nestlé Adriatik Makedonija DOOEL 
  • Podravka dooel                   
  • United Pharmaceuticals SA        

Največja podjetja v živilski industriji v Makedoniji (2017)   

Podjetje Prihodki v mio EUR
Pekabesko A.D. 60,14
Rimes D.O.O. Skopje 55,81
Mlekara A.D. Bitola 42,04
Kimiko Doo D.O.O. 40,47
Žito Bitoa Ad Bitola 39,56
Žito Vardar A.D. Uvoz-Izvoz Veles 35,99
Žito D.O.O.E.L. 35,35


Največja podjetja na področju maloprodaje hrane v Makedoniji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Kam D.O.O. 94,25
Veropulos D.O.O.E.L. 65,51
Stokomak D.O.O. 47,68
Adrijus D.O.O. 20,90
Angro-Marketing D.O.O. 9,66
Agroma D.O.O.E.L. 7,60
Stel-Impeks D.O.O.E.L. Uvoz-Izvoz Shtip 7,33
 

Vir: Factiva, november 2018.

 

Energetika - obnovljivi viri energije


V letu 2015 je Makedonija sprejela Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo (NREAP), ki je za leto 2020 določil cilj 28 % porabe energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije (od tega 24,7 % v proizvodnji električne energije). V letu 2008 so bile uvedene odkupne cene energije iz obnovljivih virov Feed In Tariffs, ki so bile potem spremenjene v letih 2012 in 2013. Dogovori o nakupu energije trajajo od 12 do 20 let.

V skladu z razvojem energetske strategije do leta 2035, ima Makedonija potencial izgradnje 400 malih hidroelektrarn. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je Makedoniji v letu 2011 odobrila 65 mio EUR posojila za izgradnjo 70 MW hidroelektrarne Boškov Most na reki Mala Reka. Celotna investicija naj bi po ocenah znašala 107 mio EUR. Vendar pa finančna sredstva EBRD še niso bila izplačana, saj še vedno ni končana okoljska ocena projekta iz leta 2015. Projekt je trenutno v fazi načrtovanja in so spremembe še mogoče, saj se hidroelektrarna nahaja znotraj nacionalnega parka Mavrovo, zato bo po rezultatih strateške okoljske presoje EBRD ponovno ocenila možnosti svoje finančne podpore.

Po desetih neuspešnih javnih razpisih se je makedonska vlada odločila, da bo ponovno razpisala javni razpis za izgradnjo hidroelektrarne Čebren (zmogljivosti 333 MW in rednosti 320 mio EUR) ter hidroelektrarne Galište (zmogljivosti 193 MW in vrednosti 200 mio EUR) na reki Črni Reki, saj se je Galište izkazalo za nedonosno. Na razpise je prispela le ena ponudba iz Grčije v letu 2014, a je bil postopek zaradi nepravilnosti ustavljen.

Makedonsko državno energetsko podjetje ELEM namerava zgraditi sončno elektrarno z močjo 10 MW, vredno 10 mio EUR. To bo prvi sončni park, ki ga bo zgradil ELEM, ki sicer proizvaja električno energijo iz termo in hidroelektrarn ter iz enega vetrnega parka. Projekt je del strategije ELEM za diverzifikacijo proizvodnje električne energije in povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije za zagotavljanje čiste energije. V skladu s strategijo namerava ELEM zgraditi tudi več vetrnih parkov po državi. Javni razpis za projekt sončne elektrarne, ki bo stala v bližini termoelektrarne Oslomej, bo predvidoma objavljen januarja 2019. Projekt bo financiran iz posojila Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).

EBRD je zainteresirana tudi za financiranje drugih makedonskih vetrnih in sončnih energetskih projektov, prav tako pa tudi Evropska investicijska banka (EIB), zato ELEM že pripravlja dokumentacijo za izvedbo teh projektov. Zmogljivost obstoječih vetrnih parkov v Makedoniji lahko po besedah vlade doseže 150 MW.
 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Makedoniji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
EVN Macedonia AD 455,00
Macedonian Power Plants Joint Stock Company 298,91
Gen-I D.O.O.E.L. 104,10
Energy Delivery Solutions Eds D.O.O. 91,56
Eft Makedonija D.O.O.E.L. Skopje 76,10
Te-To A.D. 61,96
Gen-I Prodazhba Na Energija D.O.O.E.L. 59,08


Vir: Factiva, november 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje