Makedonija

Gospodarske panoge Makedonije

Gospodarstvo

Makedonija ima majhno, odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Makedonija je od osamosvojitve leta 1991 naredila velik napredek na področju liberalizacije gospodarstva in izboljšanja poslovnega okolja. Nizke davčne stopnje in prosto-trgovinske cone so pamagale privabiti tuje investicije, ki pa so v primerjavi z ostalimi državami Evrope še vedno zelo majhne. Korupcija in šibak pravni sistem še naprej predstavljata precejšnjo težavo.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 11 % BDP in zaposluje 16,6 % aktivnega prebivalstva. Največ pridelujejo riž, bombaž, tobak in sadje. Pomembni sta tudi ovčereja in kozjereja. Makedonija ima nekaj rudnega bogastva, predvsem železa, bakra, in svinca.

Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna in tekstilna industrija. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 29 % BDP. Industrijski sektor zaposluje skoraj 30 % aktivnega prebivalstva.

Storitveni sektor predstavlja 60 % BDP in zaposluje 53,8 % aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.

 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor Makedonije predstavlja 29 % BDP, zaposluje pa 29,6 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.

Industrijska proizvodnja v Makedoniji je v letu 2017 zrasla za 0,2 %. Za leto 2018 je napovedana 4 %, za leto 2019 3,9 % in za leto 2020 3,8 % rast industrijske proizvodnje.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na makedonskem trgu:

 

IKT - telekomunikacije

Makedonija je od leta 2005 država kandidatka EU. V okviru predpristopnega procesa je država vzpostavila tesnejše gospodarske vezi z institucijami EU, kar je veliko pripomoglo k razvoju telekomunikacijskega sektorja in pripravi trga za konkurenčno okolje.
 
V okviru evropske integracijske zakonodaje so bila uveljavljena načela zakonodajnega okvira EU za komunikacije, ustanovljen je bil neodvisni regulatorni organ in sprejete številne določbe za zagotavljanje konkurenčnega telekomunikacijskega trga, vključno z veleprodajnim dostopom do fiksnega omrežja državnega operaterja. Čeprav je trg fiksne telefonije liberaliziran, ima državni operater MakTel še naprej prevladujoč položaj na trgu.
 
Na makedonskem trgu mobilne telefonije delujeta dva večja operaterja; MakTel in one.Vip, ki je nastal po združitvi lokalnih poslovnih enot Telekoma Slovenije in Telekom Austria. One.Vip se je maja 2016 združil še s svojo hčerinsko družbo Blizoo, tako da je sedaj sposoben zagotavljati celoten sklop konvergenčnih storitev.
 
Konec leta 2016 je bilo v Makedoniji 2,05 mio aktivnih uporabnikov mobilne telefonije, kar je 1,6 % manj kot konec leta 2015 in 3,5 % manj kot konec tretjega četrtletja 2016. Mobilna penetracija je konec leta 2016 znašala 99 % ali 1,7 % manj kot konec leta 2015.
 

Tržni deleži mobilnih operaterjev glede na število naročnikov konec leta 2016

Operater Tržni delež v odstotkih ( %)
MakTel 49,5 %
One.Vip 49,3 %
Lycamobile 1,2 %
 
 
Število fiksnih telefonskih linij je konec leta 2016 doseglo število 368.370, kar je 0,7 % manj kot konec leta 2015 in 0,1 % več kot konec tretjega četrtletja 2016. Penetracija je konec leta 2016 dosegla 17,8 %, kar je 0,8 % manj kot leta 2015.
 

Tržni deleži fiksnih operaterjev glede na število naročnikov konec leta 2016

 
Operater Tržni delež v odstotkih ( %)
MakTel 58,9 %
One.Vip 29,4 %
Robi 7,0 %
Neotel 3,4 %
Infel Net Plus 1,2 %

 
Število fiksnih širokopasovnih internetnih povezav je konec leta doseglo 381.531, kar je 4,7 % več kot leta 2015. Največji tržni delež je imel v letu 2016 MakTel, 40,8 %, sledita mu One.Vip s 26,5 % in Robi s 16,8 %.
 
Število naročnikov na širokopasovne storitve preko mobilnih omrežij (2G/3G/4G) je konec leta 2016 doseglo 1,2 mio, kar je 5,3 % več kot leta 2015. One.Vip je imel v letu 2016 51,7 % vseh naročnikov, MakTel 48 % in Lycamobile 0,3 %.

Število naročnikov na plačane TV kanale je v letu 2016 doseglo 392.474, kar je 3 % več kot leta 2015. Od tega jih je bilo naročnikov na kabelsko TV 219.075, na IPTV 108.820, na DVB-T 45.380 in na satelitsko TV/DTH 19.472. Največji tržni delež je imel v letu 2016 One.Vip, 31,1 %. Sledita mu MakTel s 27,6 % in Robi z 21,6 %.
 


Vir: Factiva, julij 2017.

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Skupna proizvodnja električne energije v Makedoniji se je v letu 2016 zmanjšala za 0,3 % na 5.627.652 MWh. Neto izhodna moč se je v letu 2016 rahlo povečala za 0,2 % na 5.287.093 MWh, končna poraba električne energije pa se je zmanjšala za 6,6 %, na 6.192.932 MWh.

Največji delež bruto domače proizvodnje električne energije so v letu 2016 imele termoelektrarne, 2.993.853 MWh, kar je 13 % manj kot v letu 2015. V hidroelektrarnah so proizvedli 1.896.754 MWh ali 1,7 % več kot leta 2015.

Proizvodnja električne energije, ki jo proizvajajo vetrne elektrarne, se je v letu 2016 zmanjšala za 9,3 % na 109.483 MWh, medtem ko so sončne elektrarne ustvarile 23.699 MWh, kar je za 4,9 % več kot pred letom dni. Proizvodnja električne energije iz bio-plinarn se je povečala za 78 % na 36.033 MWh.

V letu 2016 je Makedonija uvozila 2.190.606 MWh električne energije, kar je za 18 % manj kot v letu 2015, izvozila pa jo je 159.853 MWh ali 12 % več kot leta 2015.

Makedonija je v zaostanku pri izvedbi energetske reforme in zavezujoči cilj, 28 % delež obnovljivih virov energije v bruto porabi končne energije do leta 2020, ni videti dosegljiv, meni Energetska skupnost. Prav tako se ni izboljšal tudi pravni okvir za liberalizacijo trga z električno energijo. Energetska skupnost meni, da je sprejetje osnutka zakona o energetiki, ki bo uvedel sistem dodeljevanja podpore proizvajalcem energije iz obnovljivih virov, prva in najpomembnejša prednostna naloga države.

Po mnenju Energetske skupnosti mora Makedonija sprejeti nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije, v skladu z zastavljenim ciljem - 28 % delež obnovljivih virov energije v bruto porabi električne energije v letu 2020. Energetska skupnost je bila ustanovljena s pogodbo o mednarodnem pravu oktobra 2005. Od 1. julija 2013 so članice skupnosti EU, Albanija, BIH, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Srbija in Ukrajina. Ključni cilj skupnosti je razširiti notranji energetski trg EU v Jugovzhodno Evropo in širše, na podlagi pravno zavezujočega okvira.
 
V skladu z razvojnim načrtom in makedonsko energetsko strategijo do leta 2030, ima Makedonija možnost zgraditi 400 malih hidroelektrarn. Vlada je leta 2014 objavila nov razpis za koncesije za vode za dodatnih 80 malih hidroelektrarn v skupni vrednosti 176 mio EUR in dodatno zmogljivostjo 63 MW. Zmagovalec razpisa bo dobil koncesijsko pogodbo za 23 let, vključno s 3 leti za izgradnjo. 

 


Vir: Factiva, julij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje