Makedonija

Prodaja v Makedonijo

 

Tržne poti, distribucija

Vstop na trg je mogoč preko trgovskih zastopnikov, agentov, posrednikov, trgovcev na debelo in drobno. Večina ima sedež v glavnem mestu, kjer je največji trg, saj živi v Skopju kar 600.000 ljudi. Njihova učinkovitost je v primerjavi z zahodnimi trgi manjša.
Drugi večji centri so Tetovo (51.000 prebivalcev), Prilep (67.000 prebivalcev) in Bitola (75.000 prebivalcev).

V Makedoniji so prisotne predvsem male trgovine na drobno. To so obcestne trgovine in različne tržnice, ulične trgovine, mestne trgovine. Kljub temu pa imajo tudi nekaj trgovskih centrov. Nekaj veleblagovnic je prisotnih v večjih mestih. Razširjene so predvsem specializirane trgovine za čevlje, usnje ali torbe, kljub temu pa lahko najdete trgovine, kjer prodajajo skupaj kolesa, papir in male aparate. Na drobno prodajajo nekatera zasebna podjetja kot so Tinex, Tediko, Alkaloid, Replek itd. Tuji prodajalci na drobno pa so Gorenje, Candy, Franck, itd. Za zelenjavo in sadje je značilno, da se prodaja na trgih. Prodaja na odprtem je v Makedoniji zelo razširjena.

Imajo tudi tuje trgovske verige, kot je grški Veropulos (“Vero”).
Če želite, da bo prodaja učinkovita se morate posluževati lokalnih prodajnih partnerjev, saj je prodor in pozicioniranje na trgu zelo težavno.


Predstavnike je dobro nadzirati in jih občasno obiskovati.
 

Tržno komuniciranje, promocija

Oglaševanje je podobno kot ga poznamo v razvitih državah, poleg tega pa se zelo hitro razvija. Sredstva za oglaševanje so časopisi, revije, televizija, radio, oglasne deske in panoji. Podjetja najraje oglašujejo v tiskanih medijih (časopisih in revijah), radiu, oglasnih panojih in plakatih, sejmih, oglasnih letakih, sponzorskih dogodkih in nazadnje na televiziji. Cene zakupa medijskega prostora nenehno rastejo, zato se lahko tega poslužujejo le tuja podjetja. Enako velja tudi za oglaševanje preko televizije.

Priporočljivo je, da se pri oglaševanju posvetujete s tamkajšnjimi oglaševalskimi agencijami.

Najbolj priljubljeno je oglaševanje preko radia. Konkurenca se odvija med državno postajo in večjim številom malih, lokalnih in neodvisnih postaj (NTVs). Trenutno oddaja 108 radijskih in televizijskih postaj. Prisotne so tudi satelitske postaje.

Zelo je priljubljeno oglaševanje preko številnih tiskanih medijev. Revije so manj priljubljene, saj so predrage glede na tamkajšnji nizek življenjski standard. Nimajo veliko bralcev. Oglašuje pa se predvsem preko dnevnih časopisov, med katerimi je 10 nacionalnih dnevnikov.

Najbolj priljubljena sta Fakti (v albanskem jeziku) in Makedonija Denes.

Oglaševanje preko oglasnih panojev, plakatov, na avtobusih in oglasnih ekranih je relativno novo, zato je omejeno predvsem na večja mesta in večje avtoceste in hitre ceste. Počasi narašča tudi neposredno oglaševanje.

Problem lahko predstavljajo neurejene trgovine na drobno. Za izboljševanje njihovega izgleda mora poskrbeti predvsem podjetje, ki izvaža na trg oziroma podjetje, ki dobavlja izdelke.

Dober način tržnega komuniciranja so tudi sejmi, predvsem za industrijske izdelke. Na tovrstnih sejmih se sklepajo poslovne vezi, povečuje se poznanje izdelkov podjetja in se spoznavajo nove tehnologije. Edino mednarodno sejmišče je Skopski sejem.

Prisotna sta tudi sponzorstvo in posebne promocijske akcije, ki so odličen način predstavitve novih izdelkov.

V državi je nekaj oglaševalskih agencij, ki nudijo popolne storitve.
Pojavlja se tudi oglaševanja z naročanjem katalogov preko elektronske pošte in televizijske prodaje “Teleshop”, kjer se prodajajo športni rekviziti, kuhinjska oprema, čistila za hišo ter zdravstveni in lepotni izdelki. Delež tovrstne prodaje ni zanemarljiv. Neposredna prodaja preko katalogov, telefonska prodaja in prodaja preko interneta, ki je nekoliko otežena zaradi nezaupanja kupcev v bančni sistem, kreditne kartice in predvsem plačevanje preko interneta. Kreditne kartice se tudi ne širijo v uporabo tako kot so se drugod po svetu.

Prodaja preko telefona ni razširjena.
Potrošniki iz oddaljenih kmečkih predelov zaupajo predvsem lokalnim prodajalcem.

Makedonski kupci so zaradi nizke kupne moči zelo občutljivi na cene, radi tudi barantajo pri nakupih. Zato morajo podjetja, ki vstopajo na ta trg skrbno oblikovati cene. Cene uvoženih izdelkov so nekoliko višje v primerjavi z lokalnimi izdelki. Pomembno je tudi, da kupcem nudite kakšno izmed oblik financiranja. Varstvo potrošnikov je v državi nerazvito.
 

Plačevanje

Po podatkih Nove Ljubljanske banke so plačilni roki v primeru držav na prehodu (kamor spada tudi Makedonija) precej dolgi (več kot 60 dni) in so odvisni predvsem od pogajalskih sposobnosti naših izvoznikov. Banka nudi financiranje izvoznega posla za oba partnerja v poslu, tako izvozniku (za katere je pomembno predizvozno financiranje) kot uvozniku. V primeru izvoza v države na prehodu se podjetja najpogosteje poslužujejo naslednjih oblik zavarovanj izvoznega posla oziroma plačila:

  • predizvozno financiranje
  • konfirmacija akreditiva
  • konfirmacija garancije in izdaja garancije na podlagi kontragarancije
  • odkup terjatve
  • kredit tujemu kupcu.


Makedonski dinar je stabilna valuta, ki je v tujini brez vrednosti. Popotniški čeki se lahko menjajo na večini bank brez zaračunavanja provizije. Manjše menjalnice so prisotne v centru Skopja in Ohrida. Menjava, ki jo ponujajo, je večinoma dobra.

 

Transport

Najbolj poceni in enostaven način prevoza blaga v Makedonijo je preko cestnega omrežja.

Prisotnih je tudi več uvozno-izvoznih podjetij, ki se delijo v tradicionalna, dolgo prisotna in novoustanovljena podjetja, ki so relativno majhna. Prisotnih je 350 špediterjev, ki niso specializirani za določene sektorje. Na trgu so različna podjetja, ki se ukvarjajo z organizacijo in prevozom blaga. Namig - skrbno preučite ponudbe makedonskih distributerjev.

Najbolje se je obrniti še na slovenska prevozna podjetja, kot je Intereuropa d.d., e-mail: info@intereuropa.si.
Podrobnejše informacije o zbirnem prometu.

Na področju distribucije blaga sta najbolj znani makedonski podjetji:

  • MAKOŠPED – izvajanje vseh vrst prevoza,
  • BETAŠPED – organizacija distribucije blaga po Evropi.

 

Poglejte si tudi: