Makedonija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Makedoniji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

 

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 2,1 2,1 2,1 2,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 82++ 83
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 11,0 10,4 9,9 9,7
 BDP per capita (v EUR): 5.252 4.983 4.752 4.652
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 28,9 27,4 27,5 27,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 13.839 13.134 13.186 13.137
 Rast BDP (v %): 3,0 2,6 0,5 2,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 20,3 21,2 22,3 23,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,5 2,2 1,4 -0,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -6,2 -5,8 -5,5 -5,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 4,2 3,9 3,7 3,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 7,0 8,6 8,0 8,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 6,0 7,0 6,0 11,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,3 0,5 0,3 0,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 75,6+ 185,2 175,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 44,5+ 104,1 86,3
Stopnja tveganja države (op): / 45 45 46
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 11 10 16

Opombe:                                                                                                             

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je Makedonija zabeležila 0,5 % rast BDP, ki je znašal 9,9 mlrd EUR. Za leto 2018 napovedujejo analitiki 2,6 % rast, za leti 2019 in 2020 pa 3 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 3,0 3,5 3,2 3,1
Rast javne potrošnje 0,0 2,0 2,5 1,5
Rast investicij -7,3 4,0 4,0 4,2


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.


 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je izvoz blaga znašal 3,7 mlrd EUR, uvoz pa 5,5 mlrd EUR. Makedonski primanjkljaj v blagovni menjavi je v letu 2017 znašal -1,8 mlrd EUR. Makedonija največ izvaža kemične izdelke, električno in elektronsko opremo, stroje, oblačila ter železo in jeklo. Uvaža največ bisere in drage kamne, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, strojno opremo ter železo in jeklo. Najpomembnejša makedonska izvozna trga sta Nemčija in Srbija. V Nemčijo je Makedonija v letu 2017 izvozila za 47 % celotnega izvoza, v Srbijo pa za 8,4 %. Največ Makedonija uvaža iz Nemčije, od koder je v letu 2017 uvozila 11,8 % od celotnega uvoza. Sledijo Združeno kraljestvo, Grčija, Srbija in Kitajska.
 

Makedonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Biseri, dragi kamni, kovine 12,5 Razni proizvodi kemijske industrije 20,6
Električna in elektronska oprema 9,9 Električna in elektronska oprema 13,4
Mineralna goriva, olja 9,8 Stroji, jedrski reaktorji 11,4
Stroji, jedrski reaktorji 6,8 Oblačila in pribor za oblačila 7,3
Železo in jeklo 5,8 Železo in jeklo 6,5
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Nemčija 11,8 Nemčija 47,0
Združeno kraljestvo 10,1 Srbija 8,4
Grčija 8,0 Bolgarija 5,9
Srbija 7,6 Grčija 3,6
Kitajska 5,8 Belgija 3,5
Slovenija (14. mesto) 2,0 Slovenija (15. mesto) 1,3


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.


 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Makedoniji so v letu 2015 znašale 158,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala 228,1 %. Celotne izhodne TNI Makedonije so v letu 2015 znašale 61,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 11,3 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Makedoniji 2015 - 2018 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.
 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 8,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Slovenija, sledita pa ji ZDA in Turčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 
Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Slovenija 1.256,0
ZDA 892,6
Turčija 820,8
Avstrija 676,8
Nemčija 642,1
Druge države 3.861,3
Skupaj 8.149,8
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 1.661,9
Avtomobilski deli 660,8
Tekstil 401,1
Kovine 385,9
Finančne storitve 385,5
Drugi sektorji 4.654,6
Skupaj 8.149,8
 

 

 

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo