Poljska

Gospodarske panoge Poljske

Gospodarstvo

Poljska je šesto največje gospodarstvo v EU in že dolgo velja za državo s prijaznim poslovnim okoljem. Poljska je od leta 1990 izvajala politiko gospodarske liberalizacije. Poljska je bila edina država v EU, ki je ohranila pozitivno rast v celotnem obdobju svetovne gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Poljska je največji prejemnik sredstev razvojnega sklada EU in njihova ciklična dodelitev lahko bistveno vpliva na stopnjo gospodarske rasti.
 

Struktura BDP

Kmetijski sektor prispeva 3 % BDP in zaposluje 11,5 % prebivalstva. Glede hrane je država v glavnem samozadostna. Glavni kmetijski proizvodi so rž, krompir, sladkorna pesa, pšenica in mlečni izdelki. V živinoreji se ukvarjajo predvsem z rejo prašičev in drobnice.

Poljska je relativno bogata z rudnimi bogastvi. Največ imajo premoga, žvepla, bakra, svinca in cinka. Gonilo poljskega gospodarstva je industrijski sektor, ki prispeva 38 % BDP in zaposluje 30,4 % aktivnega prebivalstva. Tradicionalni industrijski sektorji (jeklarska industrija, ladjedelništvo) so v zatonu. Glavni industrijski sektorji v državi so proizvodnja strojev, telekomunikacije, okolje, promet, gradbeništvo, industrijska predelave hrane in informacijske tehnologije. Avtomobilska industrija se je dobro upirala učinkom gospodarske krize, saj se je ta sektor umestil v pravo nišo ob pravem času, ko je bilo veliko povpraševanje po majhnih varčnih vozilih, kar je točno to, kar so proizvajali na Poljskem.

Storitveni sektor predstavlja 59 % BDP in zaposluje 57,6 % prebivalstva. Prevladujejo finančni sektor, logistika, hotelirstvo, javne službe in IT.


Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 38 % BDP in zaposluje 30,4 % aktivnega prebivalstva. Prevladujejo strojna, transportna, živilska in avtomobilska industrija, gradbeništvo, telekomunikacije in IT.

V letu 2017 je rast industrijske proizvodnje znašala 6,5 %. Za leto 2018 je napovedana 3,6 %, za leto 2019 4,3 % in za leto 2020 4,5 % rast industrijske proizvodnje.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na poljskem trgu:
 

 

Avtomobilska industrija - trg hibridnih in električnih avtomobilov

V analizo je zajeta prodaja hibridnih in električnih avtomobilov, cene pa so maloprodajne cene na trgu. Čeprav je poljski trg hibridnih in električnih avtomobilov majhen, je v obdobju 2012-2016 beležil visoko rast. To je predvsem zaradi visokih vladnih ciljev, da bi v prihodnjih petih letih rast prodaje teh avtomobilov dosegla dvomestno številko.

Poljski trg hibridnih in električnih avtomobilov je v obdobju 2012-2016 rasel po 63 % CAGR (skupni letni stopnji rasti) in v letu 2016 ustvaril vrednost 223,2 mio EUR. Za primerjavo, ruski trg hibridnih in električnih avtomobilov je v zadnjih petih letih upadal po -21,1 % CAGR in v letu 2016 dosegel vrednost 6,4 mio EUR, medtem ko je češki trg v zadnjih petih letih rasel po 16,9 % CAGR in v letu 2016 dosegel vrednost 34,3 mio EUR.

V letu 2016 so na Poljskem prodali 10.405 hibridnih in električnih avtomobilov. Po napovedih naj bi jih v letu 2021 prodali že 32.820. Največ, kar 10.291 prodanih avtomobilov v tej kategoriji je bilo hibridnih, kar predstavlja 98,9 % vseh prodanih vozil. Električnih avtomobilov so na Poljskem v letu 2016 prodali le 114, kar predstavlja 1,1 % v tem segmentu.

Medtem ko poljski trg električnih avtomobilov praktično ne obstaja, saj predstavlja le 1,1 % celotnega trga hibridnih in električnih avtomobilov v državi, si je vlada zadala cilj, da bo po poljskih cestah do leta 2025 vozilo 1 mio električnih avtomobilov. Po napovedih analitikov bo poljski trg hibridnih in električnih avtomobilov v obdobju 2017-2021 rasel po 28,2 % CAGR in v letu 2021 dosegel vrednost 745,2 mio EUR. Ruski trg naj bi v prihodnjih petih letih upadal po -6,1 % CAGR in v letu 2021 dosegel vrednost 4,4 mio EUR, medtem ko naj bi češki trg v prihodnjih petih letih rasel po 6,6 % CAGR in v letu 2021 dosegel vrednost 45,5 mio EUR.
 

Največji konkurenti na trgu so:

  • Mitsubishi Motors Corporation
  • Nissan Motor Co., Ltd.
  • Toyota Motor Corporation
  • Volkswagen AG

V letu 2016 se je poljski trg hibridnih in električnih avtomobilov povečal za 75,7 % in dosegel 10.405 enot. V letih 2012–2016 je skupna letna stopnja rasti (CAGR) znašala 60,3 %.

Poljski trg hibridnih in električnih avtomobilov se je v letu 2016 povečal za 80,3 % in dosegel vrednost 223,2 mio EUR. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) je v obdobju 2012–2016 znašala 63 %.
 

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

 
Leto EUR CAGR
2012 27,1  
2013 42,1 60,4 %
2014 42,9 2,6 %
2015 123,4 137,9 %
2016 223,2 80,3 %


Analitiki napovedujejo, da bo poljski trg hibridnih in električnih avtomobilov v letu 2021 dosegel vrednost 745,2 mio EUR, kar je 245,8 % več kot leta 2016. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2017–2021 znaša 28,2 %.
 

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

 
Leto EUR CAGR
2017 340 45,9 %
2018 448 32,7 %
2019 542 25,6 %
2020 645 21,1 %
2021 745 17,4 %
 

Največ, kar 10.291 prodanih avtomobilov v tem segmentu v letu 2016 je bilo hibridnih, kar predstavlja 98,9 % vseh prodanih vozil. 
 

Tržni deleži glede vrsto vozil za leto 2016 (v odstotkih)

 
Hibridna vozila 98,9 %
Električna vozila 1,1 %
 

Poljska predstavlja 1,5 % evropskega trga hibridnih in električnih avtomobilov glede na vrednost.
 

Tržna segmentacija v regiji za leto 2016 (v odstotkih)

 
Velika Britanija 16,6 %
Poljska 1,5 %
Češka 0,2 %
Ostale države 81,7 %

 

 


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, letne stopnje rasti (CAGR) pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, oktober 2017.

 

Lesna industrija

Poljska spada med države z največjo gozdno površino v Evropi, saj poljski gozdovi pokrivajo 9,2 mio ha ali 30,6 % ozemlja države. Pred njo so glede na površino še Francija, Nemčija in Ukrajina. Na Poljskem 81 % gozdnih zemljišč pripada javnim ustanovam in 19 % zasebnim lastnikom. 77 % vse gozdne površine upravlja državni gozdni sklad.

Poljska lesna industrija ima pomembno vlogo pri razvoju poljskega gospodarstva. Ustvari približno 2 % poljskega BDP. Najpomembnejši sektorji so žaganje lesa, proizvodnja pohištva, celulozno-papirna industrija in proizvodnja lesenih plošč. Poljska je deseti največji svetovni proizvajalec in četrti največji svetovni izvoznik pohištva (po Kitajski, Nemčiji in Italiji). Država je največji proizvajalec vlaknenih plošč v EU in drugi proizvajalec ivernih plošč v EU. Povprečna prodajna vrednost lesne industrije znaša 21,3 mlrd EUR na leto.

Lesna industrija zaposluje približno 15 % vseh zaposlenih v predelovalni industriji. Državni gozdovi so med največjimi delodajalci na Poljskem. Gozdna in z njimi povezana lesna industrija potrebujeta osebje za več tisoč zasebnih obratov za izvajanje gozdarskih storitev, kot je sajenje dreves in njihova oskrba, pridobivanje lesa in njegov izvoz. 2 mio ljudi ima na Poljskem neposredno ali posredno delo v gozdarstvu in lesni industriji.

Poljska je velik proizvajalec lesenih plošč v EU in prav tako velik proizvajalec lesenega pohištva. Poljska proizvodnja pohištva je leta 2016 dosegla skoraj 10 mlrd EUR. Skoraj 80 % domače proizvodnje lesenega pohištva gre v izvoz. Pohištvena industrija ima tudi pomemben položaj v poljskem izvozu, kjer predstavlja 4,7 % skupne vrednosti. V poljski proizvodnji lesenega pohištva prevladuje predvsem oblazinjeno in neobdelano pohištvo za posamezna stanovanja in hiše. Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je poljska lesna industrija privabila več kot 7 mlrd EUR tujega kapitala. Največ so vlagatelji vlagali v proizvodnjo lesenih plošč, celuloze in papirja ter v proizvodnjo pohištva.

 



Vir: Factiva, oktober 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje