Portugalska

Gospodarske panoge Portugalske

Gospodarstvo

Portugalska se je po vstopu v Evropsko skupnost (predhodnico EU) leta 1986 preoblikovala v raznoliko in storitveno usmerjeno gospodarstvo. V naslednjih dveh desetletjih so zaporedne vlade privatizirale številna podjetja, ki so bila pod nadzorom države, ter liberalizirale ključna področja gospodarstva, vključno s finančnim in telekomunikacijskim sektorjem. Od leta 2009 naprej je Portugalska trpela zaradi najhujše gospodarske krize po padcu diktature leta 1974. Globoko recesijo je povzročil propad tujega povpraševanja in omejevalni finančni pogoji, kar je prizadelo vse sektorje gospodarstva, še posebej izvoz in naložbe.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor je manj produktiven in moderniziran kot v večini zahodno evropskih držav. Predstavlja 2 % BDP in zaposluje 8,6 % aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski proizvodi so žita, sadje, zelenjava in vino. Portugalska je ena od največjih izvoznic vina na svetu. Portugalska ima veliko naravnih bogastev, predvsem bakra in kositra.

Portugalska je ena največjih izvoznic marmorja in plute. Industrijski sektor je moderniziran, vključuje pa predvsem majhna in srednje velika podjetja. V ospredju so metalurgija, strojna, tekstilna industrija in gradbeništvo. Poleg tega je država povečala svojo vlogo v evropskem sektorju avtomobilske industrije in ima prvorazredno livarsko industrijo. Industrijski sektor prispeva 23 % BDP in zaposluje skoraj četrtino aktivnega prebivalstva.

Storitveni sektor predstavlja 75 % BDP in zaposluje 67,5 % delovne sile. Najpomembnejšo vlogo v tem sektorju ima turizem.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Portugalski industrijski sektor prispeva 23 % BDP in zaposluje 25,6 % aktivnega prebivalstva. Glavne industrijske panoge so tekstilna, papirna, obutvena, kemična in živilska industrija ter ladjedelništvo.

V letu 2017 je industrijska proizvodnja zrasla za 4 %. Za leto 2018 je napovedana rast industrijske proizvodnje v višini 3,7 %, za leto 2019 3 % ter za leto 2020 1 % rast industrijske proizvodnje.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na portugalskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Portugalska nacionalna energetska strategija 2020 ima za svoj cilj zastavljeno povečanje deleža proizvodnje obnovljivih virov energije na 60 % celotne električne proizvodnje in 31 % porabe energije iz obnovljivih virov do konca leta 2020. V strategiji je zapisano, da naj bi kapacitete sončne energije dosegle 1.500 MW, vetrne 7.000 MW in proizvodnja energije iz plina 1.800 MW.

Cilj države je povečati delež OVE v končni porabi energije na 40 % v letu 2030. Kapacitete OVE (brez hidro) naj bi se med leti 2015 in 2020 povečale za skoraj 1 GW in za nadaljnjih 890 MW med leti 2020 in 2025. Vetrne kapacitete naj bi se povečale za 500 MW med leti 2015 in 2020 in za nadaljnjih 500 MW do leta 2025, medtem ko naj bi se sončne kapacitete povečale za 300 MW do leta 2020 in nadaljnjih 90 MW do leta 2025.

V letu 2005 so OVE na Portugalskem dosegali le 16 % celotne proizvodnje energije, v letu 2010 pa že 50 %. Po letu 2010 je ostala proizvodnja električne energije iz OVE vedno večja od 50 %, s splošnim trendom naraščanja, čeprav so se dejanske vrednosti v vseh letih spreminjale glede na vremenske razmere.

Leto 2016 je bilo na Portugalskem pomembno za OVE. Nameščenih je 6.024 MW kapacitet v hidro energiji (5.360 MW na velikih jezovih), 5.033 MW v vetrnih elektrarnah, 566 MW v biomasi, 474 MW v fotovoltaiki in 29 MW v geotermalni energiji. Proizvodnja elektrike iz OVE bo kmalu dosegla 100 % vseh nacionalnih potreb po energiji. Aprila 2016 so OVE na Portugalskem pokrili že 95,5 % potreb po električni energiji. To je bil drugi najboljši mesec v tem stoletju. Portugalska je tako postavila nov mejnik na področju OVE. S kombinacijo obnovljivih virov in zmogljivostjo upravlja omrežje z zelo omejenimi mednarodnimi povezavami, zlasti med Španijo in Francijo.
 


Vir: Factiva, oktober 2017.

Ekološka živila - ekološke pijače

Vrednost portugalskega maloprodajnega trga ekoloških pijač se je v letu 2016 povečala za 14 % in dosegla 800.000 EUR. Ekološke pijače še vedno ostajajo nišno področje na trgu ekoloških živil, predvsem zaradi skepticizma potrošnikov do takšnih izdelkov. Najbolj donosen segment na portugalskem trgu ekoloških pijač je ekološka kava, katere prodaja se je v letu 2016 povečala za 56 %.

Cene ekoloških pijač so se v letu 2016 povprečno zvišale za 2 % na enoto. Po napovedih analitikov bo portugalski trg ekoloških pijač v prihodnjih petih letih rasel po 12 % CAGR (skupni letni stopnji rasti) in v letu 2021, ob predpostavki nespremenjenih cen, dosegel vrednost 1,5 mio EUR.
 

Vrednost trga ekoloških pijač na Portugalskem po letih (v mio EUR)




Največji konkurent na portugalskem maloprodajnem trgu ekoloških pijač je podjetje Dietimport, ki je imelo v letu 2016 71 % tržni delež. Podjetje je distributer blagovnih znamk Vitamont in Yogi Tea, ki sta na Portugalskem vodilni blagovni znamki na področju ekoloških pijač. Na portugalskem trgu je sicer zelo malo ekoloških blagovnih znamk. Nekateri proizvajalci so svojo klasično ponudbo razširili še na ekološke izdelke, kot na primer podjetje Grupo JMV, ki potrošnikom ponuja ekološko kavo. Vendar pa takšna dodatna ponudba za družbe trenutno predstavlja zanemarljiv odstotek v njihovi prodaji. Podjetje Dietimport je v letu 2016 povečalo tržni delež svojih ekoloških pijač za tri odstotne točke v primerjavi s prejšnjim letom.
 

Konkurenti na trgu:

  • Dietimport SA
  • F Lima SA
  • GL Importação e Exportação SA
  • Grupo JMV
  • Novadelta - Comércio e Indústria de Cafés Lda 


 



Vir: Factiva, oktober 2017.
 


Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje