Portugalska

Pregled gospodarskih gibanj v državi Portugalski

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 10,2 10,3 10,3 10,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 112 113
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 205,8 198,7 192,9 185,0
 BDP per capita (v EUR): 20.100 19.340 18.716 17.882
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 300,9 286,4 293,4 285,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 29.400 27.889 28.451 27.576
 Rast BDP (v %): 2,1 2,3 2,7 1,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,9 7,3 8,9 11,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,7 1,0 1,6 0,6
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -74,3 -70,9 -66,1 -58,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 60,6 57,3 54,0 48,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,5 5,8 7,9 4,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,0 5,2 7,9 4,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 9,1 8,2 8,8 8,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 73,8+ 106,7 72,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 65,5+ 87,5 50,4
Stopnja tveganja države (op): / 27 27 27
Razred tveganja (op): / B B B
Enostavnost poslovanja**: / 29 25 24


Opombe:                                                                                                              

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno oktober 2018).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2018.


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 se je BDP povečal za 2,7 %. EIU napoveduje v letu 2018 2,3 % rast, v letih 2019 in 2020 pa 2,1 % oz. 1,3 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 2,3 2,1 1,7 1,4
Rast javne potrošnje -0,2 0,3 0,7 0,6
Rast investicij 9,2 4,5 3,9 2,2


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je izvoz blaga znašal 54 mlrd EUR, uvoz pa 66,1 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 12,1 mlrd EUR, kar predstavlja 6,3 % BDP.  Največ je Portugalska v letu 2017 izvažala v Španijo, kar 25,2 % od celotnega izvoza. Sledijo Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in ZDA. Največ je Portugalska v letu 2017 izvažala vozila, električno in elektronsko premo, mineralna goriva, stroje ter plastiko. V letu 2017 je Portugalska največ uvozila iz Španije, kar 32 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Francija, Italija in Nizozemska. Največ so uvozili vozil, mineralnih goriv, strojne, električne in elektronske opreme ter plastike.

 

Portugalska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Vozila 12,3 Vozila 11,1
Mineralna goriva, olja 11,6 Električna in elektronska oprema 9,0
Stroji, jedrski reaktorji 8,9 Mineralna goriva, olja 7,3
Električna in elektronska oprema 8,3 Stroji, jedrski reaktorji 6,3
Plastika in plastični izdelki 4,8 Plastika in plastični izdelki 5,4
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Španija 32,0 Španija 25,2
Nemčija 13,7 Francija 12,5
Francija 7,4 Nemčija 11,3
Italija 5,5 Združeno kraljestvo 6,6
Nizozemska 5,4 ZDA 5,2
Slovenija (58. mesto) 0,1 Slovenija (55. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Portugalskem so v letu 2016 znašale 106,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -1,7%. Celotne izhodne TNI Portugalske so v letu 2016 znašale 51,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala -1,8%.

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Portugalskem 2016 - 2019 (grafični prikaz)

 
 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2018.
 

Struktura tujih neposrednih investicij


V obdobju januar 2003 - april 2018 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 43,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Španija, sledita pa ji Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju OVE in transporta.

 

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2018

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Španija 15.640,1
Nemčija 6.495,6
Francija 4.550,1
Združeno kraljestvo 3.310,7
Brazilija 2.613,8
Druge države 10.553,2
Skupaj 43.163,3
 

 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2018 
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 9.343,5
Transport 3.487,6
Nepremičnine 3.374,9
Komunikacije 1.981,9
Finančne storitve 1.329,8
Drugi sektorji 23.645,7
Skupaj 43.163,3

 
 

 

Vir: FDI Intelligence, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo