Albanija

Pregled gospodarskih gibanj v državi Albaniji

 

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016 

 
  2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 2,9 2,9 2,9 2,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 105++ 105
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 13,7 12,9 11,8 10,7
 BDP per capita (v EUR): 4.641 4.391 4.013 3.648
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 34,3 32,2 31,9 30,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 11.636 10.975 10.894 10.495
 Rast BDP (v %): 3,8 3,9 3,9 3,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,9 7,3 7,7 10,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,6 2,4 2,0 1,3
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -4,1 -3,8 -3,6 -3,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 1,2 1,0 0,9 0,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 6,0 6,5 12,0 13,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,5 4,7 8,5 7,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 1,0 1,0 0,9 0,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 16,5+ 47,5 44,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 1,2+ 5,6 1,5
Stopnja tveganja države (op): / 48 49 49
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 65 58 90


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-maj (posodobljeno avgust 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.

(/) Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018


BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je Albanija dosegla 3,9 % rast, BDP pa je dosegel 11,8 mlrd EUR. Za leto 2018 analitiki napovedujejo 3,9 % rast, v letu 2019 pa 3,8 % rast BDP.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
















 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 2,6 2,9 3,2 2,9
Rast javne potrošnje 4,4 4,0 2,1 3,0
Rast investicij 8,0 4,8 4,4 3,1
 


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Albanija je imela v letu 2017 2,8 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja, kar predstavlja 23,5 % BDP. Vrednost izvoza je v letu 2017 znašala 0,9 mlrd EUR. Uvoz blaga je v letu 2017 znašal 3,6 mlrd EUR. Največ je Albanija uvažala mineralna goriva, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2017 uvozili iz Italije, 26 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Kitajska, Turčija in Grčija. V izvozu prevladujejo obutev, tekstilni izdelki, mineralna goriva ter železo in jeklo. Vodilni izvozni trg v letu 2017 je bila Italija, kamor so izvozili 54,5 % celotnega izvoza. Druge pomembne izvozne države so še Srbija, Španija, Grčija in Nemčija.

 

Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 - 2020 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017  % od celote
Mineralna goriva, olja 17,3 Obutev 20,7
Stroji, jedrski reaktorji 6,9 Oblačila in pribor za oblačila 12,7
Vozila 6,2 Mineralna goriva, olja 8,8
Električna in elektronska oprema 6,1 Oblačila in pribor za oblačila, pletena 8,7
Plastika in plastični izdelki 3,5 Železo in jeklo 8,5
 
 
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Italija 26,0 Italija 54,5
Nemčija 7,4 Srbija 7,8
Turčija 7,4 Španija 5,6
Kitajska 7,2 Grčija 4,3
Grčija 7,2 Nemčija 4,1
Slovenija (22. mesto) 0,7 Slovenija (35. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC junij 2018.
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2015 znašale 4,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala 3,9 %. Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2015 znašale 0,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 10,1 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2015 - 2018 (grafični prikaz)




(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 - marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 8,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Avstrija in Nemčija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina ter obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017
 

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Italija 4.334,3
Avstrija 1.411,2
Nemčija 625,8
Grčija 557,2
Švica 341,0
Druge države 1.644,4
Skupaj 8.913,9
 
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Premog, nafta, plin 4.047,9
Obnovljivi viri energije 1.994,0
Gradbeništvo 1.310,2
Transport 421,5
Finančne storitve 323,3
Drugi sektorji 816,9
Skupaj 8.913,9

 
 

 

 
Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.
 

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo