Romunija

Prodaja v Romunijo

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Romunija je največja balkanska država in predstavlja trg z velikim potencialom in dobro strateško lokacijo. Čeprav je ena najpočasneje razvijajočih se tranzicijskih držav, je poslovno okolje vse bolj zanesljivo, izvoz in naložbe v Romunijo pa manj tvegani in zahtevni, kot pred leti.

Romunija je od leta 2007 članica EU. Po obsežnih reformah za odpravo posledic finančne krize, ki jih je sprejela vlada in ob znatni finančni pomoči IMF in EU od leta 2012 Romunija spet beleži gospodarsko rast.

Romunija bo v programskem obdobju 2014-2020 iz evropskih sredstev prejela skoraj 50 milijard EUR. Priložnosti so na področjih, kjer je mogoče pritegniti financiranje EU in pri rešitvah z visoko dodano vrednostjo. Ena od prioritet je tudi pospešitev izvajanja infrastrukturnih projektov (črpanje sredstev EU, preden se ta iztečejo in vključitev zasebnih virov financiranja).

Perspektive so zlasti na področju kmetijstva (mehanizacija in oprema za poljedelstvo in živinorejo, kemijski proizvodi); kozmetičnih izdelkov, IT varnosti (varnostna oprema, varnostne storitve in varnostne naprave); zdravstva (nacionalna strategija reorganizacije zdravstva 2014-2020, sofinancirana s sredstvi EU); varnostni sistemi (obsežni projekti na državni ravni – varnostni sistemi in oprema na letališčih, stadionih, podzemni železnici...) ravnanje z odpadki (evropska sredstva v višini okoli 30 mio EUR na občino za integrirane občinske sisteme za upravljanja trdnih odpadkov); vodovod in kanalizacija (obveza uskladitve s standardi EU do leta 2018).

Napredek pri strukturnih reformah je neenakomeren, težave predstavljajo tudi staranje prebivalstva, šibko domače povpraševanje, davčne utaje idr.

Država ima v gospodarstvu veliko vlogo kot lastnik premoženja, pri zaposlovanju in pri oblikovanju ekonomske politike. V veliko sektorjih predstavljajo državna podjetja glavne kupce in dobavitelje in velikokrat tudi konkurenco.

Za javni sektor je značilna močna birokracija in pogosto tudi korupcija. Zaradi tega vse več interakcij z javno upravo poteka prek internetnih vladnih portalov, kjer so postopki transparentni.
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

V Romuniji se je šele pred kratkim začela zmanjševati revščina in oblikovati srednji razred. Kupna moč je med najnižjimi v Evropi. Po podatkih romunskega statističnega urada o mesečni potrošnji gospodinjstev ta znaša 1565 RON za zaposlene (945,51 RON za kmete, 891.31 RON za nezaposlene in 889,09 RON za upokojence). Pri porabi gospodinjstev predstavlja nakup hrane in pijače 39 % do 57 % celotnih stroškov, sledijo stroški vode, elektrike in plina (med 11 % in 17 %).
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Najbolj običajna je vsaj v prvi fazi prodaja prek romunskih distributerjev ali trgovskih zastopnikov (agentov), vse več slovenskih podjetij pa v Romuniji ustanavlja tudi lastne družbe.

Izbira pravega partnerja je ključna poslovna odločitev, pri sestavi pogodbe pa je nujno sodelovanje strokovnjaka za področno zakonodajo. V Romuniji ureja trgovsko zastopanje Civilni zakonik, pravila pa so usklajena z zakonodajo EU (obvezni odpovedni roki in odpravnine).

Neposredno trženje se šele razvija. Romunska zveza za direktni marketing ARMAD je član Evropske zveze za neposredno trženje FEDMA in Evropskega združenja za prodajo na daljavo EMOTA in ima 20 članov. Tudi internetno trženje ne predstavlja pomembne postavke. Samo 12 % Romunov kupuje prek spleta, pri tem imajo tuje spletne trgovine 60 % delež.

Zakonodaja je usklajena s pravili EU o elektronskem poslovanju, distančni prodaji, varstvu potrošnikov in varstvu osebnih podatkov.

Franšizig je dobro uveljavljen in prisoten predvsem na področju storitev, trgovine, hitre hrane, gostinskih lokalov in kozmetičnih storitev, večino trga si delijo ameriške in domače družbe. V skladu z romunsko zakonodajo mora biti franšizodajalec lastnik pravic intelektualne lastnine, franšiza pa se vpiše pri Romunskem uradu za intelektualno lastnino.

Skupna vlaganja (joint ventures) z romunskim podjetjem imajo nekatere prednosti (ni potrebna registracija, olajšan vstop na račun partnerjevega poznavanja trga, kapacitet in zvez), vendar skupno vlaganje ni pravna oseba, zato je treba ustrezno zavarovati vložena sredstva in zagotoviti nadzor (več kot 51-odstotni lastniški delež, imenovanje slovenskega direktorja).

Predstavništvo prav tako ni pravna oseba in deluje v imenu matične firme. Dejavnosti so omejene na pripravljalne dejavnosti vstopa na trg (zbiranje informacij, promocija...)

Ustanovitev lastnega podjetja je primerna, kadar je strateško upravičena stalna prisotnost na trgu. Najpogostejša oblika je družba z omejeno odgovornostjo, ki mora biti registrirana v skladu z romunsko zakonodajo.
 

Javna naročila

Javna naročila ureja uredba vlade 34/2006 s spremembami, ki je usklajena s pravili EU.

Okoli 40 % vseh javnih naročil poteka elektronsko prek romunskih vladnih portalov anap.gov.ro/web/ in www.e-licitatie.ro, razpisi, ki presegajo predpisani vrednosti prag pa morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Romunski medijski trg je dobro razvit, strategija tržnega komuniciranja je odvisna od vrste produkta in primerljiva s slovensko. Največji del medijskih sredstev (60-65 %) obvladuje televizija. Najpomembnejše televizijske hiše so Pro TV (365.200 gledalcev oz 3,5 % delež), Antena 1 (331.200 gledalcev oz 3,2 % delež) in Kanal D (176.200 gledalcev oz 1,5 % delež).

Tiskani mediji (okrog 10 % oglaševalskih sredstev), so v krizi začeli razvijati alternativne rešitve: elektronske izdaje in mobilne aplikacije, promocijske priloge (kot so DVD, kozmetika...). Najpomembnejši založniki so Affichage, Defi Group, Euromedia Group, Getica, in Spectacular Ooh & Printing.

Radio ima 3,6 % oglaševalski delež, daleč najpomembnejši pa je Radio Romania Actualitati s 15,2 % deležem poslušalcev in dosegom po vsej državi. Sledita Radio Kiss FM (11,2 %) in Radio ZU (8,6 %).

Internet uporablja 51,4 % prebivalcev, od tega jih dobra polovica uporablja Facebook.

V Romuniji deluje več velikih tujih agencij (McCann Erikson, Lowe Lintas, Publicis, Leo Burnett, Ogilvy) in številne domače agencije.

 

Plačevanje

Na oblikovanje cen vplivata nizka kupna moč in relativno močna konkurenca podjetij iz EU, Turčije, JV Azije in Kitajske. Romunska zakonodaja o plačilnih rokih je strožja od predpisov EU, pa tudi plačilna disciplina je dobra. Po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila v Romuniji 46 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 25 dni, povprečna zamuda pri plačilu 21 dni) in 36 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 20 dni, povprečna zamuda pri plačilu 16 dni). Priporočljivo je preverjanje bonitet in izbira ustreznih plačilnih pogojev. Za zavarovanje v mednarodnem poslovanju se lahko uporabi akreditiv ali bančna garancija, vendar je izdaja teh za romunskega kupca lahko draga in zapletena.

 

Transport

Promet iz Slovenije je možen po cesti, po železnici in zraku. Izbira je odvisna predvsem od vrste produktov in lokacije. Pri cestnem transportu predvsem pri občutljivejših proizvodih zaradi daljšega časa potovanja in slabših cest priporočljivo dobro pakiranje.

Romunija ima pomembno lego na stiku Evrope in Azije. Njena lega ob Črnem morju in Donavi ji omogoča dostop do pomorskih poti, čeznjo pa poteka sedmi evropski vodni transportni koridor.

Vodni transport: Romunija ima 3 morska pristanišča, od katerih je na Črnem morju najpomembnejša Constanta. Poleg teh ima še 31 rečnih pristanišč na Donavi, ki pa so v veliki večini potrebna obnove in modernizacije. Romunija ima 1.731 km plovnih poti. Glavna pristanišča: Constanta in Tulcea.

Železniško omrežje je dobro razvito in razširjeno po celi državi (11.385 prog, od teh jih je 3.950 km elektrificiranih), čeprav je potrebno prenove. Vse proge se stekajo v Bukarešto, ki je stikališče osmih glavnih smeri.

Cestno omrežje je dobro razpredeno (198.603 km), vendar zelo slabo vzdrževano: le 60.043 km asfaltiranih cest in ena sama avtocesta (Bukarešta-Pitesti, 228 km).

Zračni promet sloni na glavnem letališču Otopeni blizu Bukarešte (75 % vsega mednarodnega prometa), poleg tega so večja mednarodna letališča še v Timisoari, Constanti in Cluj-Napoci. Ob teh pa ima še 16 letališč za domači promet. Vzpostavljena je neposredna letalska zveza med Ljubljano in Bukarešto.

Letališče: Henri Coanda International Airport-Bucharest

 

Poglejte si tudi: