Rusija

Gospodarske panoge Rusije

Gospodarstvo

Rusija je po razpadu Sovjetske zveze doživela ogromne spremembe in se je iz izoliranega, centralno planskega sistema razvila v tržno orientirano in globalno povezano gospodarstvo. Ekonomske reforme so v 90-ih letih privatizirale večino industrije, z izjemo energetskega, transportnega, bančnega in obrambno-vojaškega sektorja. Država še precej posega v prosto delovanje zasebnega sektorja.


Rusija ima ogromno naravnih bogastev. Je ena od vodilnih svetovnih proizvajalk nafte in zemeljskega plina, ter velika izvoznica kovin, predvsem jekla in aluminija.

 

Struktura BDP

Kljub veliki površini ima Rusija zaradi neugodnih klimatskih pogojev relativno malo primerne zemlje za kmetijstvo, ki predstavlja 5 % BDP in zaposluje malo manj kot 10 % zaposlenih. Na severnem delu države prevladuje živinoreja, na južnem delu in v zahodni Sibiriji pa pridelava žit.

Rusija je podedovala večino industrije bivše Sovjetske zveze. Industrijski sektor predstavlja 33 % BDP in zaposluje skoraj 28 % aktivnega prebivalstva. Najbolj razvite so kemična industrija, metalurgija, strojno-gradbena in obrambno-vojaška industrija.

V storitvenem sektorju, ki predstavlja 62 % BDP in zaposluje 63 % aktivnega prebivalstva, so glede na velikost države najpomembnejši transport, komunikacije in trgovinski sektor. Bančni sektor pa se po finančni krizi leta 1998 še vedno ni do konca prestrukturiral. Turizem postaja pomemben vir prihodkov.


Vir: EIU; Factiva, maj 2018.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 33 % BDP in zaposluje 27,6 % aktivnega prebivalstva. Glavne veje industrije so kemična industrija, metalurgija, strojna, gradbena in obrambno-vojaška industrija. Rusija ima bogate naravne vire. Je ena od vodilnih svetovnih proizvajalk nafte in zemeljskega plina, ter velika izvoznica kovin, predvsem jekla in aluminija.

V letu 2017 je Rusija beležila rast industrijskega sektorja v višini 3 %. Za leto 2018 je napovedana 1,1 % rast, v letu 2019 naj bi letna rast industrijskega sektorja dosegla 1,3 %, v letu 2020 pa 1,5 %.
 

Predstavljamo dve gospodarski panogi na ruskem trgu:

 

Avtomobilska industrija - proizvodnja avtomobilov

Proizvodnja avtomobilov je pomemben del ruskega gospodarstva, saj zaposluje okoli 600.000 ljudi ali 1 % celotne delovne sile v državi. Ruska proizvodnja avtomobilov je močno upadala v zadnjih petih letih, največji padec pa je doživela v letu 2015. V letu 2016 se je trend nekoliko obrnil in zabeležili so skromno rast proizvodnje. Za leto 2017 je še napovedan upad proizvodnje, potem pa naj bi do leta 2021 proizvodnja spet naraščala. 

Štirje vodilni proizvajalci na trgu imajo skupaj manj kot 50 % tržni delež. General Motors je v letu 2015 ustavil prodajo svojih Opel in Chevrolet vozil v Rusiji, nato pa še ustavil proizvodnjo v ruski tovarni. Drugi proizvajalci, kot sta na primer PSA in Nissan, so v teh turbulentnih časih prav tako omejeno poslovali.  Gospodarske sankcije so imele velik negativen vpliv na rusko gospodarstvo in s tem tudi na avtomobilsko industrijo. Pričakovati je, da si opomore šele po naslednjih predsedniških volitvah leta 2018.
 
Ruska proizvodnja avtomobilov je v zadnjih petih letih upadala po -15 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2016 dosegla vrednost 7,9 mlrd EUR. Za primerjavo, češka proizvodnja avtomobilov je v zadnjih petih letih rasla po 7,4 % CAGR in v letu 2016 dosegla vrednost 13,2 mlrd EUR, poljska proizvodnja avtomobilov pa je v letih 2012-2016 rasla po 1,5 % CAGR in v letu 2016 dosegla vrednost 5,5 mlrd EUR.

Mercedes-Benz namerava v moskovski regiji postaviti novo tovarno, ki bo začela obratovati v letu 2019. Nove luksuzne avtomobile bo izdeloval Daimler, ki bo v ta projekt investiral 245 mio EUR. Daimler bo v novi tovarni letno proizvedel več kot 20.000 Mercedes-Benz osebnih vozil. Čeprav je ruska avtomobilska proizvodnja kolapsirala v zadnjih letih, so tako spet možnosti za njeno stabilizacijo.

Ruska proizvodnja avtomobilov je v letih 2012-2016 količinsko upadala po -16 % CAGR in je v letu 2016 dosegla 982.100 vozil. Proizvodnja avtomobilov naj bi po napovedih analitikov v prihodnjih petih letih rasla in v letu 2021 naj bi v Rusiji proizvedli 1.464.600 vozil.
 
V prihodnjih petih letih naj bi vrednost ruske proizvodnje avtomobilov rasla po 7,1 % CAGR in v letu 2021 dosegla vrednost 10,8 mlrd EUR. Češka proizvodnja avtomobilov naj bi v prihodnjih petih letih rasla po 7,4 % CAGR in v letu 2021 dosegla vrednost 18,2 mlrd EUR, poljska proizvodnja avtomobilov pa naj bi v prihodnjih petih letih rasla po 3,2 % CAGR in v letu 2021 dosegla vrednost 6,3 mlrd EUR.
 

Največji konkurenti na trgu so:

  • AvtoVAZ OJSC
  • Renault S.A.
  • Sollers OJSC
  • Volkswagen AG
 
V letu 2016 je proizvodnja avtomobilov v Rusiji upadla za 19,2 % in dosegla količino 982.100 avtomobilov. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) je v letih 2012–2016 znašala -16 %.

Proizvodnja avtomobilov v Rusiji  je v letu 2016 zrasla za 0,9 % in dosegla vrednost 7,9 mlrd EUR. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2012–2016 je znašala -15 %.
 

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

 
Leto EUR CAGR
2012 13.023  
2013 12.857 1,7 %
2014 11.879 -7,4 %
2015 7.837 -45,1 %
2016 7.927 0,9 %


Po napovedih naj bi v letu 2021 v Rusiji proizvedli 1,5 mio avtomobilov, kar je 49,1 % več kot leta 2016. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) v letih 2017–2021 znaša 8,3 %.
 
Analitiki napovedujejo, da se bo proizvodnja avtomobilov v Rusiji v letu 2021 povečala za 40,9 % glede na leto 2016 in dosegla vrednost 10,8 mlrd EUR. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2017–2021 znaša 7,1 %.
 

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

 
Leto EUR CAGR
2017 7.924 -4,2 %
2018 8.785 11,7 %
2019 9.369 10,5 %
2020 10.088 9,5 %
2021 10.782 8,7 %


Avtovaz OJSC je vodilni igralec na ruskem trgu proizvodnje avtomobilov in predstavlja 23,9 % delež vrednosti industrije. Renault SA predstavlja nadaljnjih 10,8 %.
 

Tržni deleži po proizvajalcih za leto 2016 glede na vrednost (v odstotkih)

 
Avtovaz OJSC 23,9 %
Renault SA 10,8 %
Volkswagen AG 10,4 %
Sollers 4,4 %
Ostali 50,4 %
 

Rusija predstavlja 3,3 % evropskega trga proizvodnje avtomobilov glede na vrednost.
 

Tržna segmentacija v regiji za leto 2016 (v odstotkih)

 
Nemčija 34,7 %
Velika Britanija 17,6 %
Češka 5,4 %
Rusija 3,3 %
Poljska 2,3 %
Ostala Evropa 36,7 %


 


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, letne stopnje rasti (CAGR) pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

Vir: Factiva, junij 2017.
 

Gozdarstvo in lesno predelovalna industrija


Gozdarstvo in lesna industrija sta pomembna sektorja ruskega gospodarstva. Preko 60.000 podjetij zaposluje okoli 1 milijon ljudi. Država ima 82 mlrd m3 gozda, kar predstavlja 25 % svetovne zaloge lesa. Vendar pa je le 10 % te zaloge trenutno na voljo za sečnjo, predvsem zaradi pomanjkanja potrebne infrastrukture, vključno s cestami. Sektorja skupaj doprineseta državnemu BDP na leto okoli 1,2 %. Investicije v rusko lesno industrijo so v letu 2016 znašale 2 mlrd EUR, kar je 18,8 % več kot leta 2015. Proizvodnja žaganega lesa je v Rusiji v letu 2016 znašala 22 mio m3, kar je 4,8 % več kot v letu 2015.

V letu 2016 je izvoz nepredelanega lesa iz Rusije znašal 20,7 mio m3, kar je 3,2 % več kot leta 2015. Največ so izvozili na Kitajsko, 12,8 mio m3 ali 64 % celotnega izvoza nepredelanega lesa. Izvoz obdelanega lesa se je v letu 2016 povečal na 26,7mio m3, kar je 10,1 % več kot leta 2015, največji njihov uvoznik je Kitajska. Izvoz vezanega lesa je v letu 2016 znašal 2,5 mio m3, kar je 11,3 % več kot leta 2015, glavni uvoznik pa so ZDA.
 
Skupno se je v zadnjih treh letih izvoz lesa iz Rusije povečal za 26 %. Najpomembnejši izvozni trg je Kitajska, kamor so v zadnjih treh letih izvozili več kot 50 %  izvoza, v letu 2016 pa že 55 %. Drugi najpomembnejši trg pa je Japonska. Rusija namerava v prihodnjih letih povečati količino posekanega lesa za predelavo v industrijske namene in sicer za 15 % do leta 2020 in za 50 % do leta 2050. Rusija tako prehaja na nov model intenzivnega gospodarjenja z gozdovi, ki naj bi povečal investicije v industrijo do 50 %
.

 



Vir: Factiva, junij 2017.



Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje