Slovaška

Gospodarske panoge Slovaške

Gospodarstvo

Od leta 2000 Slovaška beleži trajno in stabilno rast BDP, predvsem zaradi njene vključitve v EU maja 2004. Davčni sistem je dobro prilagojen potrebam trgovine, bančni sistem je razvit in v pretežni meri v tuji lasti. Država ima ugoden geografski položaj, ter visoko kvalificirano delovno silo, zato je privlačna za tuje investitorje. Več kot 80 % BDP ustvarita izvoz avtomobilov in elektronike. Izvoz in naložbe sta bila ključna gonilna sila visoke gospodarske rasti Slovaške v zadnjih letih.  
 
Kmetijski sektor ni preveč razvit in predstavlja 4 % BDP. Glavni kmetijski proizvodi so žita, krompir, sladkorna pesa in grozdje. Hriboviti predeli Slovaške so bogati z gozdovi in pašniki, ki so namenjeni intenzivni reji drobnice.

Slovaška ima številna rudna bogastva, kot so železo, baker, svinec in cink. Industrija predstavlja 34 % BDP in zaposluje 22,7 % delovne sile. Težka in kovinska industrija sta še vedno v fazi prestrukturiranja. Industrije z visoko dodano vrednostjo, kot so petrokemična in elektronska industrija, so locirane na zahodnem delu države. Nekateri sektorji, kot so avtomobili in izdelki široke potrošnje, ponujajo privlačne priložnosti za tuje investitorje.

Storitveni sektor predstavlja 62 % BDP in zaposluje 73,6 % aktivnega prebivalstva. Prevladujeta trgovina in nepremičninski sektor. Trenutno je najbolj dinamičen sektor turizem.

 

Struktura BDP

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrija na Slovaškem predstavlja 34 % BDP in zaposluje 22,7 % delovne sile. Najpomembnejši industrijski sektorji so kovinska, avtomobilska, živilska, strojna, tekstilna in papirna industrija, proizvodnja električnih, elektronskih in optičnih naprav, pa tudi farmacevtska industrija in energetika.

V letu 2017 je rast industrijske proizvodnje znašala 2,7 %. Za leto 2018 je napovedana 4,5 %, za leto 2019 5,2 % in za leto 2020 1,7 % rast industrijske proizvodnje.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na slovaškem trgu:
 

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Slovaška si je v skladu z evropsko direktivo o OVE zadala nacionalni cilj, povečati delež OVE v končni porabi države na 14 % in njihovega deleža v porabi električne energije na 24 % do leta 2020. V letu 2014 so OVE predstavljali 12,7 % končne porabe energije in 23 % porabe električne energije. Električna energija iz OVE se spodbuja z obveznostmi nakupa in 15-letnimi fiksnimi "Feed in tariffs (FiT) za operaterje regionalnih distribucijskih omrežij.
 
Slovaški potrošniki so v letu 2016 za električno energijo, proizvedeno iz OVE, proizvajalcem električne energije iz OVE plačali 464,7 mio EUR, v letu 2017 pa naj bi številka dosegla 517,6 mio EUR.

Na Slovaškem je proizvodnja zelene elektrike podprta s shemo "Feed in tarifs" (FiT), kjer proizvajalci elektrike iz OVE prodajajo proizvedeno električno energijo po cenah, ki so višje od cen električne energije, proizvedene na običajen način. Končna cena električne energije za vse potrošnike vsebuje posebno tarifo za delovanje sistema. V okviru te tarife se podpira tudi proizvodnja električne energije iz OVE. Ta način podpore je pogosto podvržen kritikam, saj poveča končno ceno električne energije. Na Slovaškem je približno 2.700 virov energije, ki so upravičeni do dodatnega plačila od potrošnikov za pridobljeno zeleno električno energijo. Od denarja, izplačanega proizvajalcem zelene električne energije, so do sedaj največji dobili tisti, ki proizvajajo sončno energijo - skoraj 210 mio EUR.
 
V skladu s predlogom nove uredbe slovaškega regulatornega organa za omrežno industrijo (URSO), se bodo nakupne cene električne energije, proizvedene iz OVE občutno znižale po letu 2018. URSO navaja kot razloge spremembe naložbenih stroškov in način delovanja OVE. Cena električne energije iz malih hidroelektrarn bo ostala skoraj nespremenjena in bo znašala od 98 EUR do 111 EUR za 1 MWh. Cene električne energije, proizvedene s sončno energijo, se bodo znižale s približno 89 EUR na 85 EUR, cene električne energije, proizvedene z geotermalno energijo se bodo spustile iz 155 EUR na 109 EUR, cene električne energije iz vetrnih elektrarn pa se bodo znižale iz 62 EUR na 44 EUR. Cena električne energije, proizvedene iz biomase, se bo znižala iz sedanjih 92 - 107 EUR na 70 - 83 EUR.
 
Aprila 2017 je v šestem krogu podeljevanja subvencij za namestitev in nakup majhnih OVE, subvencije dobilo 992 slovaških gospodinjstev. Največje povpraševanje prijaviteljev iz regij zunaj Bratislave je bilo za solarne zbiralce, za katere je bilo izdanih 509 odobritev za subvencije. Izdanih je bilo približno 312 dovoljenj za toplotne črpalke in 171 kotlov na biomaso. Doslej je država namenila več kot 11,8 mio EUR za namestitev 5.400 enot v okviru projekta Zelena gospodinjstva, v planu pa ima še tri kroge odpiranja. Projekt Zelena gospodinjstva, ki ga je financirala Evropska unija, je bil na Slovaškem predstavljen decembra 2015 in je k sodelovanju privabil že več kot 14.800 gospodinjstev. Subvencije iz projekta se lahko uporabijo za vgradnjo kotlov na biomaso, sončne celice in toplotne črpalke.

 



Vir: Factiva, avgust 2017.

 

Lesna industrija - gozdarstvo

Slovaška ima 2.009.000 ha gozda, ki pokriva 41 % celotnega državnega ozemlja. Večina gozda, 62,5 % je listnatega. Okoli 70 % gozda je namenjenega komercialnim namenom, 17 % gozda je zaščitenega, 13 % gozda pa je namenjenega za posebne namene. Gozdarski sektor zaposluje 20.000 delavcev in prispeva 0,4 % k državnemu BDP.

Po podatkih slovaškega ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja je Slovaška v letu 2016 zmanjšala izvoz lesa na 2,4 mio m3 iz 2,7 mio m3 v letu 2015. Gozdarske družbe so izvozile 399.400 m3 lesa, preostalih 84 % pa so izvozila trgovska podjetja. Večino lesa so izvozili v države EU. Na Slovaško so v letu 2016 uvozili 576.000 m3 lesa. Proizvodnja lesa na Slovaškem je v letu 2016 znašala 9,3 mio m3, kar je za 0,8 % več kot leta 2015.
 
Na Slovaškem je bilo leta 2016 pridobljenih okoli 9,3 mio m3 lesa, kar je za skoraj 1 % več kot leta 2015. Od tega je bilo skoraj 50 % lesa iz dreves, ki so jih prizadele naravne nesreče. Na slovaški trg je v letu 2016 prišlo skupaj 8,8 mio m3 lesa, izvoženega pa je bilo za skoraj 2,5 mio m3. Prihodki za pridobljeni les so dosegli 433 mio EUR, kar predstavlja 85,2 % prihodkov celotnega gozdarskega sektorja.
 
Celotni prihodki v gozdarstvu na Slovaškem so se leta 2016 povečali za 3,4 % na 508,3 mio EUR. Povečanje prihodkov je predvsem posledica rasti prihodkov od lesa, dobavljenega zasebnemu in državnemu sektorju, za 4,1 % na leto. Gozdarski sektor v letu 2016 zabeležil dobiček v višini 44,7 mio EUR v primerjavi z dobičkom v višini 44,8 mio EUR v letu 2015. Celotni odhodki so se v letu 2016 povečali za 3,8 % na 463,5 mio EUR, od tega je bilo 85,7 mio EUR izdatkov namenjenih za plače zaposlenih.
 
Evropska Komisija je aprila 2017 ponovno pozvala Slovaško, naj okrepi svoja prizadevanja za uskladitev z Zakonodajo EU glede boja proti nezakoniti trgovini z lesom. Uredba EU o lesu prepoveduje vnos nezakonito pridobljenega lesa na evropski trg. Slovaška je morala do 3. marca 2013 v celoti uveljaviti uredbo EU iz leta 2010 v nacionalno zakonodajo, vendar morajo slovaški pristojni organi še vedno prilagati dokaze o izvajanju pravil. Evropska Komisija je Slovaški decembra 2016 poslala uradni poziv, da mora država ukrepati v dveh mesecih, sicer se lahko primer predloži Sodišču EU.

 



Vir: Factiva, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje