Srbija

Gospodarske panoge Srbije

Gospodarstvo

Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega domačega povpraševanja ter odprtosti za trgovanje in tuje investitorje. Ekonomski model, ki so ga razvile srbske oblasti, sedaj spodbuja izvoz, ob upoštevanju prednosti kot sta geografski položaj, poceni in usposobljena delovna sila ter prostotrgovinski sporazumi z EU, Rusijo, Turčijo ter državami članicami CEFTA.
 
Država ima koristi od podpore Evropske unije in mednarodnih finančnih institucij (Svetovna banka, EIB, EBRD), ki so sposobni mobilizirati več kot 1 mlrd EUR letno za posodobitev infrastrukture v državi in podpiranje gospodarskih naložb. Srbija je razvila neko obliko odvisnosti od tujega financiranja teh programov.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 9 % BDP in zaposluje 17,8 % prebivalstva. Srbija ima velike zaloge premoga, svinca, cinka, bakra in zlata, vendar pa pomanjkanje investicij v rudarski sektor preprečuje, da bi imelo gospodarstvo države koristi od svojega naravnega bogastva.

Industrijski sektor potrebuje modernizacijo in močne tuje investicije. Industrijski sektor predstavlja 42 % BDP in zaposluje 25,6 % aktivnega prebivalstva. Najbolj se razvija avtomobilska industrija, ki tudi privablja tuje investitorje.

Najpomembnejši sektor v Srbiji pa so storitve, ki predstavlja 49 % BDP in zaposluje približno 56,6 % aktivnega prebivalstva.

 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor Srbije predstavlja 42 % BDP, zaposluje pa več kot četrtino aktivnega prebivalstva. Glavne industrijske panoge so strojna, kemična, kovinska, živilska, pohištvena, tekstilna in farmacevtska industrija. Vse bolj perspektivna postaja avtomobilska industrija, ki tudi privablja tuje investitorje.

V letu 2017 je industrijska proizvodnja zrasla za 3,9 %. V prihodnjih treh letih analitiki napovedujejo pozitivno rast industrijske proizvodnje in sicer v letu 2018 3,8 %, v letu 2019 4 % in v letu 2020 5 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na srbskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Energetika je ena največjih gospodarskih panog v Srbiji, ki letno doprinese 10 % k državnemu BDP. V letu 2016 so v Srbiji proizvedli 38.107 GWh elektrike, nekoliko manj kot v letu 2015. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je bila ena ključnih prioritet vlade v zadnjih nekaj letih. Srbija se je namreč v nacionalnem programu OVE zavezala, da bo do konca leta 2020 delež porabljene energije in OVE znašal 27 %.
 
Trenutno Srbija proizvede približno 17 % celotne proizvodnje iz OVE. Največji delež pripada trdni biomasi (59 %) in vodni energiji (40 %), medtem ko imajo bioplin, vetrna, sončna in geotermalna energija trenutno manj kot 1 % delež. Z namenom povečanja skupnega deleža OVE, tako v proizvodnji kot porabi, je vlada sprejela potrebne politične ukrepe v skladu s pravili Pogodbe o Energetski skupnosti. Uvedla je sisteme spodbud in uskladila svojo zakonodajo, da bi se lahko projekti OVE začeli izvajati. A spodbujevalne sheme za obnovljivo ogrevalno energijo še niso sprejeli.

Trg energetske učinkovitosti v Srbiji počasi, a vztrajno narašča. Modeli ESCO sporazumov so že v polni veljavi, prav tako so stekli tudi prvi projekti javno-zasebnih partnerstev. V okviru nacionalnega akcijskega načrta za OVE, namerava Srbija do leta 2020 povečati svoje zmogljivosti OVE na 1.092 MW. Od tega naj bi vetrna energija predstavljala 46 % tega povečanja (500 MW do 700 MW), vodna 40 % (400 MW) in biomasa CHP 9 % (100 MW).

Aktualni večji projekti vetrnih elektrarn:

  • NIŠ Energovind je v avgustu 2013 začel graditi 102 MW vetrni park Plandište. Projekt je vreden 160 mio EUR, park pa naj bi začel obratovali v letu 2017.
  • Vetroelektrane Balkana (WEBG) in Continental Wind Partners (CWP LLC) sta investirala 450 mio EUR v izgradnjo vetrnega parka Čibuk, kapacitete 287 MW. Gradnja prve faze parka, kapacitete 158 MW, se je začela v letu 2016, park pa naj bi predvidoma začel obratovati v letu 2018.


Drugi odobreni projekti so še:

  • 106 MW vetrni park Kovačica, ki ga postavlja Elektrawinds K-Wind
  • 127 MW vetrni park Košava, ki ga izvaja MK-Fintel Wind, ter
  • 42 MW vetrni park Alibunar, ki ga izvaja Electrawinds.


Gospodarska zbornica Srbije (PKS) je predstavila svoj novi projekt "zelena energija", prvo platformo za spletno trgovanje z biomaso v državi. Nova platforma je prva tako v Srbiji, kot tudi v regiji. Je pa tudi ena redkih platform v Evropi, ki se financira iz Svetovnega sklada za varstvo okolja (GEF). Novi portal je del digitalizacije storitev PKS in ima velik pomen za razvoj trga biomase. V letu 2016 je na platformi že sodelovalo okoli 2000 podjetij s skupno 27.000 zaposlenimi, skupna vrednost trgovanja pa je znašala 222,5 mio EUR.

V Srbiji pričakujejo do leta 2020 za 2,3 mlrd EUR naložb v sektorju OVE, od tega jih je bilo do konca leta 2016 realiziranih približno 10 %.

 

 

Vir: Factiva, junij 2017.


Avtomobilska industrija

Avtomobilska industrija, tako proizvodnja avtomobilov kot avtomobilskih delov je v Srbiji zelo razvita. Analitiki napovedujejo rast panoge v prihodnjih petih letih, ko naj bi skupna letna stopnja rasti (CAGR) znašala 6 %.

V Srbiji je veliko usposobljene delovne sile v tej panogi, kar postopno izboljšuje njeno produktivnost. Proizvodnja avtomobilskih delov predstavlja kar 60 % vseh prihodkov v srbski avtomobilski industriji. Na trgu je prisotnih približno 200 proizvajalcev. Vstop več tujih in nizkocenovnih blagovnih znamk na trg omejuje rast domačih proizvajalcev. Mednarodni konkurenti na trgu se osredotočajo na širjenje baze strank, raziskave in razvoj ter na nove investicije. Konkurenčno okolje na trgu naj bi se po napovedih analitikov v prihodnje še okrepilo s povečanjem proizvodnih linij in napredkom v tehnologiji.
 

Glavi konkurenti na trgu so:

  • FAP Serbia
  • Fiat
  • IDA-Opel
  • Ikarbus
  • IMT
  • Zastava

Aktualno dogajanje v panogi:

 

  • Novo oblikovani osnovni model avtomobila Fiat 500L, izdelan v Kragujevcu, je bil prvič predstavljen na promociji v Torontu, 29. in 30. maja 2017. Original model Fiat 500L je bil predstavljen marca 2012 na sejmu avtomobilov v Ženevi. Do maja 2017 so v Srbiji izdelali že 450.000 vozil modela Fiat 500L.
  • Po podatkih srbskega statističnega urada se je število novo registriranih vozil v Srbiji v letu 2016 povečalo za 21 %, v primerjavi z letom 2015. Največ je bilo registriranih avtomobilov znamke Zastava, sledijo pa znamke Volkswagen, Renault, Mercedes, Peugeot, Opel, Ford, Škoda in Fiat. Število novo registriranih avtobusov se je v Srbiji v letu 2016 povečalo za 41 %, število novo registriranih tovornih vozil pa se je povečalo za 39 % v primerjavi z letom 2015.
  • Srbija je v letu 2016 izvozila za 1 mlrd EUR avtomobilov.
  • Vsako četrto vozilo v Srbiji je bilo leta 2016 najeto na leasing. Vrednost leasinga avtomobilov se je v letu 2016 povečala za 40 mio EUR v primerjavi z letom 2015. Skupna vrednost leasinga avtomobilov je v Srbiji v letu 2016 dosegla 340 mio EUR.
  • Japonski proizvajalec avtomobilskih elektronskih komponent Yazaki odpira novo proizvodnjo enoto v Šabcu v juniju 2017. Yazaki trenutno v Srbiji že zaposluje 300 delavcev. Nov obrat je vreden 25,1 mio EUR in bo zaposloval 1.700 delavcev. Yazaki ima v regiji svoje proizvodne obrate tudi v Bolgariji, Romuniji in na Hrvaškem.
  • Italijanski proizvajalec avtomobilskih sedežev in notranje avtomobilske opreme Aunde Italia Group je marca 2014 odprl novo tovarno v srbskem mestu Jagodina. Maja 2017 pa je odprl še novo proizvodno enoto, ki bo dodatno zaposlovala 400 delavcev.

 

 


Vir: Factiva, junij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje