Švedska

Prodaja na Švedsko

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Švedska je bogata, uspešna in razvita država. Je na 22. mestu na svetu po višini BDP in na 7. mestu na svetu po višini BDP na prebivalca. Je tudi vodilna v svetu na področju vlaganj v raziskave in razvoj, za kar porabi okoli 3 % BDP letno.

Poslovno okolje na Švedskem je transparentno in stimulativno. Med prednostmi švedskega trga so stabilno gospodarstvo, močna valuta, sodobno in prijazno poslovno okolje, so geografska lega v središču v nordijske regije, odprtost za nove ideje in izdelke, pionirska vloga na področju novih tehnologij in potrošniških trendov, izobražena in usposobljena delovna sila in uporabniku prijazni administrativni postopki.

Dejavniki, ki zavirajo vstop na trg, so močna konkurenca podjetij z vsega sveta in močna vloga sindikatov.

Švedsko gospodarstvo se je uspelo v veliki meri izogniti svetovni finančne krize in je v naslednjih letih še naprej raslo. Napovedi za rast BDP so 2,3 % v letu 2015 in 3,1 % v letu 2016.
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Kupna moč švedskih potrošnikov je med najvišjimi v EU. Sredstva so usmerjena v višji življenjski standard. Švedski potrošniki kupujejo vse več, vendar pa imajo visoka pričakovanja.

Odločilni dejavnik pri nakupu je za švedske potrošnike cena in kakovost. Ustrezne informacije pred nakupom nekaj so zelo pomembne, zlasti pri trajnem potrošnem blagu. Drugi pomembni dejavniki pri izbiri so vrednost za denar in prodajne ter poprodajne storitve. Pri nakupu pohištva in gospodinjskih aparatov so odločilni dejavniki velika izbira, cene in preglednost ponudbe. Švedi so zvesti svojim blagovnim znamkam in trgovinam. Večina kupcev uporablja internet za pridobivanje podatkov o ponudbi in za nakup.
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Strategija vstopa na trg je odvisna od vrste posla. Najbolj pogost je vstop na trg preko domačega distributerja ali trgovskega zastopnika. Običajno en distributer ali zastopnik zastopa več principalov. Pri trgovskem zastopanju zakonodaja sledi zahtevam EU glede minimalnega varstva trgovskih zastopnikov (odpovedni roki, odpravnine in odškodnine) in teh pravic s pogodbo ni mogoče izključiti.

Franšizing je še posebej razširjen na področju hitre hrane, trgovine in svetovanje, poslovnih storitev in trgovine na drobno. Na trgu je okoli 700 franšiznih sistemov, večinoma švedskega izvora, ki zaposlujejo približno 110.000 ljudi in ustvarijo okoli 25 milijard EUR.

Neposredno trženje in e-prodaja sta zelo dobro razvita. Zakonodaja na tem področju je usklajena s pravili EU o varstvu potrošnikov, distančni prodaji, e-poslovanju idr. Kar 99 % švedskega prebivalstva ima dostop do interneta, od tega jih več kot 80 % internet uporablja dnevno. Več kot 40 % teh uporabnikov je v zadnjih treh mesecih opravilo vsaj en nakup prek spleta.

Kadar je upravičena trajna prisotnost na trgu, se tuja podjetja odločajo bodisi za skupna vlaganja, bodisi za odprtje podružnice, zaradi nizkih stroškov in enostavnega postopka pa najpogosteje za ustanovitev lastne družbe.
 

Javna naročila

Javna naročila ureja Zakon o javnih naročilih iz leta 2007, ki je usklajen s pravili EU. Za slovenske ponudnike veljajo pri razpisih enaki pogoji, kot za domače.

Javni razpisi so objavljeni na spletu v centralnem registru javnih naročil v švedskem in delno v angleškem jeziku, razpisi, ki presegajo predpisani vrednostni prag, pa morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

Javna naročila so objavljena tudi na strani: www.avropa.se.

V praksi so postopki transparentni, objektivni in nekoruptivni.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Tržno komuniciranje je zelo dobro razvito. Dnevni časopisi in drugi tiskani mediji so daleč najpomembnejši način promocije, ki predstavlja več kot polovico vseh izdatkov za oglaševanje. Direktna pošta je drugi najpomembnejši medij za oglaševanje, sledijo radijske in televizijske reklame. Druge pogoste oblike so oglaševanje na prodajnem mestu, oglaševanje v kinu in zunanji plakati in panoji. Oglaševanje v tiskanih medijih se lahko izvede le prek agencije, ki ima pooblastilo s strani Združenja švedskih časopisov.

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. Najbolj razširjen način plačevanja je plačilo odprt račun. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil (poslovne garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso).

Švedska zakonodaja o preprečevanju zamud pri plačilih je usklajena z Direktivo 2011/7/EU, ki določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave. V praksi so pogodbeni roki krajši in plačilna disciplina odlična. Po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila na Švedskem 35 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 27 dni, povprečna zamuda pri plačilu 8 dni) in 35 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 28 dni, povprečna zamuda pri plačilu 7 dni). Tudi sodna izterjava dolgov je učinkovita.

Največje banke na Švedskem:

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po cesti, železnici, morju in zraku.

Švedska ima odlično infrastrukturo in dobre povezave.

Pomorski promet je ključnega pomena za Švedsko, ki ima 2.700 km obale in številne otoke. Skoraj ves mednarodni transport blaga poteka po morju, kakor tudi polovica domačega prometa. Najpomembnejša pristanišča so Stockholm, Göteborg in Trelleborg.

Cestni prevoz predstavlja 64 % kopenskega prevoza. Omrežje je sodobno in dobro vzdrževano. Ena najpomembnejših povezav je avtocesta, ki povezuje Švedsko in Dansko preko mosta Öresund do Stockholma, Göteborga, Uppsale in Uddevalle. Najdaljši neprekinjeni avtocesti sta Värnamo-Gävle (E4, 585 km) in Rabbalshede-Vellinge (E6; 412 km).

Železniški promet predstavlja 36 % kopenskega prevoza. Železniško omrežje je dobro razvejano in obsega 11.568 km, od tega 7.531 km elektrificiranih prog.

Najpomembnejša mednarodna letališča so Stockholm Arlanda, Göteborg-Landvetter in Malmö.

 
Poglejte si tudi: