Švica

Prodaja v Švico

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Švica je gospodarsko visoko razvito, napredno in raznoliko gospodarstvo s priložnostmi v vseh sektorjih. Po konkurenčnosti gospodarstva se uvršča na prvo mesto na svetu.

Ima odlično strateško lego v središču Evrope in odlično prometno in komunikacijsko infrastrukturo. Je politično in finančno stabilna in ima najvišji dohodek na prebivalca v Evropi.

Prednosti švicarskega trga vključujejo zanesljivo poslovno in regulatorno okolje, ki je v veliki meri podobno EU, ugoden menjalni tečaj, multikulturni trg, primeren za testiranje izdelkov, visoko produktivnost, usmerjenost v inovacije z visoko porabo za raziskave in razvoj, izobraženo delovno silo, eno najvišjih kupnih moči prebivalstva na svetu in stopnje DDV, ki so nižje od povprečja EU.

Švica ima z EU sklenjeno vrsto sporazumov, ki uravnavajo trgovino, zato trgovinskih ovir in carin ni. Na nekaterih področjih ostajajo protekcionistični ukrepi (kmetijstvo, zaposlovanje), pa tudi sicer je treba upoštevati, da veljajo nacionalna pravila in predpisi, da standardi niso enaki kot v EU in da je trg zelo reguliran.
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Švicarski potrošniki imajo visoko kupno moč in cenijo kakovost in jamstva uveljavljenih blagovnih znamk ter so za to pripravljeni plačati višjo ceno. Vendar pa je z slabšanjem gospodarskih razmer cena postala pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup.

Tako predprodane kot poprodajne storitve so zelo pomembne. Izbira švicarskih potrošnikov je v veliki meri odvisna od kakovosti teh storitev.

Švicarski potrošniki so dovzetni za nove in inovativne izdelke, vendar so zvesti blagovnimim znamkam, ki jih poznajo.
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Strategija vstopa na trg je odvisna od vrste posla. Najbolj pogost je vstop na trg preko domačega distributerja ali trgovskega zastopnika.

Trgovsko zastopanje ureja zvezni zakon iz leta 1949, ki določa, da so agenti neodvisni, da lahko zastopajo več podjetij hkrati in da za svoje delo prejmejo provizijo. Po švicarski zakonodaji principal ni upravičen do vpogleda v poslovne knjige svojega švicarskega zastopnika. Posebnost je ureditev potujočih prodajalcev (Handelsreisende), ki jih zakon šteje za zaposlene v družbi, ki jo predstavljajo, in jim daje pravico do fiksne plače (s provizijo ali brez) in do povračila potnih stroškov ter stroškov za reprezentanco.

Franšizing zaradi majhnega, večjezičnega trga, visokih stroškov dela in visokih kriterijev švicarskih kupcev ne predstavlja pomembne postavke. Na trgu je sicer nekaj mednarodnih franšiz, vendar je vstop na trg skozi to obliko redko ekonomsko upravičen. Za franšizing smiselno veljajo švicarski obligacijski zakonik in predpisi o trgovini in o varstvu intelektualne lastnine.

Obseg neposrednega trženja je v zadnjih letih izjemno narasel. Nakupovanje od doma je zelo priljubljeno. Na organiziranih domačih predstavitvah se prodajajo kozmetični izdelki in izdelki za gospodinjstvo, čistila, perilo…). Večina izdelkov, ki se prodajajo na ta način so vrhunske kakovosti in inovativni in jih ni mogoče najti v trgovinah na drobno.

Vedno več ljudi nakupuje na spletu in čeprav spletni nakupi zaenkrat predstavljajo majhen delež švicarske prodaje na drobno, se ta povečuje in bo še znatno rasel v prihodnjih letih.

Kadar je upravičena trajna prisotnost na trgu, se tuja podjetja odločajo bodisi za skupna vlaganja s švicarskim partnerjem, bodisi za odprtje podružnice ali ustanovitev lastne družbe. Pri tem se pogoji po kantonih razlikujejo; nekateri kantoni ponujajo tudi spodbude.

Več informacij o poslovanju v Švici (pdf)
 

Javna naročila

Javna naročila urejata Federalni zakon o javnih naročilih in Uredba o javnih naročilih. Švica je podpisnica Sporazuma o vladnih naročilih (GPA) Svetovne trgovinske organizacije, z EU pa ima sklenjen bilateralni sporazum o javnih naročilih, zato zakonodaja o javnih nakupih zagotavlja ustrezne standarde transparentnosti in nediskriminatornosti. Za slovenske ponudnike veljajo pri razpisih enaki pogoji, kot za domače.

Javni razpisi so objavljeni na spletu na portalu za javna naročila v nemškem in francoskem jeziku, razpisi, ki presegajo predpisani vrednosti prag pa so objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

V praksi so postopki transparentni, objektivni in nekoruptivni.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Tržno komuniciranje je zelo dobro razvito, vendar glede na majhnost trga in jezikovne ter kulturne razlike ter nasploh visoke cene zelo drago.

V Švici izhaja veliko število časopisov in drugih publikacij – po številu časopisov na prebivalca je med prvimi na svetu. Številni so usmerjeni na posamezne regije ali območja. Število časnikov se je v zadnjih 50 letih ni bistveno spremenilo, pač pa so se več kot podvojile naklade. Obstaja več kot 100 dnevne in tedenskih lokalnih brezplačnikov, ki se vzdržujejo z oglaševanjem, ter številni specializirani časopisi in revije. Glede na število in raznolikost publikacij je priporočljivo, da pri načrtovanju oglaševalske kampanje sodeluje domača agencija.

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji.

Pri nekaterih večjih dobavah, še posebej pa pri prodaji švicarskega blaga se od kupcev zahteva nepreklicni dokumentarni akreditiv ali bančna garancija na prvi poziv banki. Pri takojšnjem plačilu se je možno dogovoriti za rabat. Švicarski kupci so zanesljivi plačniki.

Po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila v Švici 38 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 30 dni, povprečna zamuda pri plačilu 8 dni) in 40 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 30 dni, povprečna zamuda pri plačilu 10 dni).

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po cesti, železnici in zraku.

Švica ima 65 letališč, 4.888 km železniških prog, 71.454 km cest in eno rečno pristanišče v Baslu. Infrastruktura je moderna in učinkovita.

Cestno omrežje je dobro razvejano. Dve izmed pomembnih avtocest sta A1, ki poteka od St. Margrethen (kanton St. Gallen) na severovzhodu do Ženeve na jugozahodu in A2, ki poteka iz Basla na severozahodu do Chiasso (kanton Ticino) na jugu.

Železniško omrežje je zelo gosto (povprečno 122 km proge na 1.000 km2, kar je skoraj trikrat več od evropskega povprečja, ki znaša 46 km). Švicarji so po uporabi železniškega prometa na prvem mestu na svetu. Železnica je standardna in ozkotirna (gorska železnica).

Rečni promet ne predstavlja pomembnejše postavke.

Letališče Zurich je največje mednarodno letališče s preko 25 milijoni potnikov letno. Druga pomembna letališča so Ženeva, Bern in Basel. 

 

Poglejte si tudi: